"Želim še naprej služiti Nemčiji ... V teh težkih in negotovih časih," je dejala na novinarski konferenci v Berlinu. Kot je še pojasnila, želi braniti demokratične vrednote in "njihov način življenja".

Čeprav je 62 let stara Angela Merkel sprva napovedovala, da bo njen zdajšnji mandat zadnji, so v zadnjih dneh v javnost pricurljale novice, da bo vendarle poskusila osvojiti še četrtega. "V naši družbi je velika polarizacija," je opozorila kanclerka, ki je na oblasti od leta 2005. Zato bodo te volitve po njenih besedah najtežje po združitvi Nemčije leta 1990.

Z morebitnim četrtim mandatom bi lahko postala kanclerka z najdaljšim stažem v zgodovini Nemčije. Soustanovitelj CDU-ja Konrad Adenauer je Nemčiji vladal 14 let, mentor Merklove Helmut Kohl pa 16.

V Krščanskodemokratski uniji (CDU) Merklova nima večjih izzivalcev ter tako ostaja njena najvidnejša osebnost. Ob napovedi, da se bo potegovala za nov kanclerski mandat, je napovedala tudi, da bo znova kandidirala za predsednico CDU-ja. Člani stranke, ki jo vodi od leta 2000, bodo novo vodstvo izbirali 6. decembra.

Kandidatura v turbulentnih časih
Politične spremembe v Evropi je zaznamovala predvsem odločitev Britancev, da zapustijo EU. Vedno več priljubljenosti pa imajo populistične stranke in gibanja, ki so politične točke pridobili predvsem s prihodom večjega števila nezakonitih ekonomskih migrantov in beguncev v Evropo.

Ta je zaznamovala tudi njen zadnji mandat, saj je lani v Nemčiji za azil zaprosilo 890.000 ljudi. Merklova je vodila politiko odprtih vrat do prebežnikov, kar so sprva pozdravili tako doma kot v tujini, kmalu pa je doživela plaz kritik. Med najglasnejšimi je bila nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s tem pridobila tudi precej podpore volivcev.

Podpora volivcev
Po ocenah poznavalcev nemške politike bi lahko zadnji tektonski premiki v globalni politiki, med katere spada tudi izvolitev Donalda Trumpa za prihodnjega ameriškega predsednika, nemške volivce, ki neradi tvegajo, pripeljali nazaj k Merklovi.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je danes objavil nemški časnik Bild am Sonntag, je pokazala, da si 55 odstotkov vprašanih volivcev želi, da Merklova ostane na položaju. Proti temu jih je 39 odstotkov. Avgusta je nadaljnje vladanje kanclerke podpiralo 42 odstotkov vprašanih.

Dogodki, ki so zaznamovali njeno kariero
Med pomembnejšimi dogodki, s katerimi se je morala spopasti v dozdajšnji karieri, je bila kriza evroobmočja. V letih 2011 in 2012 je z besedami "Če pade evro, pade Evropa" podprla načrt Evropske centralne banke, ki je predvideval rešitev Grčije z odkupovanjem obveznic.

Eden ključnih dogodkov v zadnjih letih je bil tudi prisluškovalni škandal iz leta 2013, ko je ameriški žvižgač Edward Snowden razkril, da je nemška zunanja obveščevalna agencija BND ZDA pomagala pri prisluškovanju uradu francoskega predsednika Francoisa Hollanda, francoskemu zunanjemu ministrstvu in Evropski komisiji. Merklova je obljubila, da bo parlamentarni odbor raziskal zadevo, a je bil pozneje odboru onemogočen dostop do seznama tarč prisluškovanja.