V Angliji in Walesu je začel veljati zakon, ki prepoveduje prisilne poroke, za povzročitelje teh kriminalnih dejanj pa je predvidena petletna zaporna kazen, piše BBC.

Po podatkih vladnega urada za prisilne poroke so v letu 2013 obravnavali 1.302 primera sklenitve zakonskih zvez, v kateri eden od vpletenih ni soglašal z njo. Med njimi je bilo 82 odstotkov žrtev žensk, 18 odstotkov moških, 15 odstotkov pa je bilo mlajših od 15 let.

O primeri prisilnih porok britanskih državljanov so na pristojnem vladnem uradu prijeli prijave iz 74 različnih držav, 43 odstotkov jih je iz Pakistana, 11 odstotkov iz Indije in deset odstotkov iz Bangladeša.

Novi zakon bo ščitil žrtve in olajšal delo policiji
"To je velik korak naprej, saj imamo prvič uradno definicijo tega, kaj pravzaprav sploh je prisilna poroka, hkrati pa imamo podlago za sodno obravnavo in kazensko ovadbo, kar je zelo pomembno sporočilo za ljudi v prihodnje," je dejal policist Mak Chishty.

Kaj torej pomeni prisilna poroka? Gre za sklenitev zakonske zveze, pri kateri se eden ali celo oba vpletena ne strinjata s sklenitvijo zakonske zveze, a sta vanjo prisiljena zaradi fizičnega, psihološkega, finančnega, spolnega ali čustvenega pritiska.

Prisilne poroke so v britanski družbi velika težava
Žrtve, ki se ne želijo poročiti, so po navadi izobčene iz družine, saj za družino pomenijo sramoto. V hujših primerih lahko žrtve ubijejo.

Ujetnica svojega doma
Neimenovana ženska je za BBC pojasnila, da jo je družina pri 17 letih poslala na počitnice v Indijo, a po dveh tednih so ji povedali, da se ne bo več vrnila v London, saj se bo poročila s svojim bratrancem. "Še nikoli prej ga nisem videla, tako nisem vedela niti njegovega imena. Zahtevala sem, da mi omogočijo vrnitev domov in končanje šolanja. Starše sem rotila in rotila, a so bili nepopustljivi. Bali so se, da bom v primeru vrnitve postala preveč zahodnjaška in tako osramotila družino."

Kot je povedala, je bil zakon nočna mora. "V njem so bile spolne, verbalne in fizične zlorabe. Česa takšnega si nisem predstavljala v najhujši nočni mori. Ni mi dovolil izhodov iz hiše, zato sem postala ujetnica v svojem domu. Do mene so se obnašali kot do sužnje. Nič nisem smela početi, tašča pa mi je venomer govorila le to, da sem tam zato, da kuham, čistim in sem ponoči sužnja njenemu sinu."

Omenjenega zakona še vedno niso sprejeli na Škotskem, čeprav so bili poslanci z njim seznanjeni že januarja letos. Prav tako zakon ne bo veljal na Severnem Irskem.