Kitajsko so v zadnjih dneh zajeli protesti zaradi gospodarske krize odpuščenih delavcev. Brez dela je ostalo 20 milijonov migrantov s podeželja. Kitajske oblasti se bojijo, da bo povečana brezposelnost ogrozila socialno stabilnost v državi, poleg tega pa so še vedno sveži spomini na namire v Tibetu in pokrajini Ksinjiang, tu je še nerešeno vprašanje Tajvana ter bližajoče se obletnice nekaterih nasilno zatrtih uporov - 20. obletnice zatrtja prodemokratičnih protestov v Pekingu 4. junija 1989 in 50. obletnice odhoda dalajlame v izgnanstvo po neuspelem puču proti kitajski vladavini v Tibetu - in opozorila o delovanju separatisitčnih skupin v državi, zaradi česar se je sestala Osrednja vojna komisija, ki ji predseduje kitajski predsednik Hu Džintao.

Bolj kompleksen svet
Govorili so o stanju v državi in ugotovili, da so razmere na Kitajskem in v svetu veliko bolj zapletene kot leta 2004, ko je Hu na čelu vojske nasledil Jiang Zemina. Vojaške sile morajo biti pripravljene "brezkompromisno spoštovati ukaze Partije in Osrednje vojne komisije v vsakem času in v vseh okoliščinah," so zapisali v sporočilu za javnost. Komisija je zaključila, da so kitajske oborožene sile dosegle velik napredek, a opozorila, da še vedno obstajajo nekatere "slabosti v vodenju."

Višji izdatki za vojsko
Kitajska naj bi lani za potrebe Kitajske osvobodilne armade porabila nekaj več kot 417,77 milijard juanov (nekaj več kot 61 milijard dolarjev), kar je za 17,6 odstotka več kot leto pred tem. Številni mednarodni strokovnjaki menijo, da je ta številka še višja. Višjo porabo Kitajske za oborožitev in modernizacijo njenih oboroženih sil so kritizirale številne države, med njimi Japonska in ZDA. Peking se je na kritike odzval, češ da le skrbi za boljšo obrambo države.

T. V.