Vojne v Siriji, Libiji in Iraku, hudo zatiranje v Eritreji in nekaterih drugih državah ter vse hujša nestabilnost po arabskem svetu so povzročili razselitev okoli 16,7 milijona beguncev. Še dodatnih 33,3 milijona naj bi jih bilo "notranje razseljenih" znotraj lastnih nemirnih držav. Vse to mnoge sili, da izberejo manjše zlo in se odločijo za tvegano prečkanje Sredozemlja v upanju na boljše življenje na stari celini.

"Te številke so neprecedenčne," je za Guardian povedal Leonard Doyle iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM). "Kar se tiče beguncev in pribežnikov, česa takega nismo videli že vse od druge svetovne vojne, pa še takrat je tok tekel v nasprotno smer."

Krize krive za vsak nov val
Kot piše Guardian, evropski politiki mislijo, da lahko begunce preprosto odvrnejo od prečkanja Sredozemlja z zmanjšanjem reševalnih operacij. A begunci pravijo, da izbire praktično nimajo, saj so njihove matične države postale preprosto prenevarne in imajo več možnosti na morju. Več kot 45.000 jih je prečkalo Sredozemlje leta 2013, pri tem pa jih je 700 umrlo. Lani se je ta številka strmo povzpela in se početverila na 3.224.

V Egiptu je bilo okoli 300.000 beguncev iz sirske vojne sprva sprejetih odprtih rok, po nenadni spremembi režima v Kairu leta 2013 pa se je ozračje dramatično spremenilo, povečali pa so se ksenofobija, predsodki in pripori za tiste brez ustrezne dokumentacije. Stanje v Jordaniji in Libanonu je še slabše, prav tja pa se je zateklo več kot milijon Sircev (več kot petina vsega prebivalstva Libanona), zato je morala vlada prejšnji teden zaostriti omejitve. Za podobne ukrepe se je odločila tudi Turčija, katere zlasti jug postaja vse bolj ksenofob.

K valu beguncev sta prispevala tudi Libija, ki po padcu Gadafija namesto v cvetočo demokracijo, kot so verjeli nekateri, drsi v še večji kaos, in Palestina, od koder se je večji val beguncev vsul po izraelski agresiji na Gazo.