Asad je v prvem govoru v javnosti po lanskem juniju obljubil nekaj reform, a ničesar konkretnega, s čimer bi pomiril nezadovoljstvo med rojaki, ki že deset mesecev protestirajo proti njegovemu režimu in zahtevajo njegov odstop.

V več kot uro in pol trajajočem govoru na univerzi v Damasku, ki ga je prenašala tudi državna televizija, predsednik ni z ničimer nakazal, da bi se bil pripravljen odpovedati položaju, ki ga je nasledil od svojega očeta leta 2000.

Ravno nasprotno, Asad je v svojem govoru napovedal "skorajšnjo zmago". "Ko bom zapustil ta položaj, bo to temeljilo na željah," je napovedal in ob tem dodal, da so protestniki, ki se dvigajo proti njemu, v izraziti manjšini.

Vseeno je obljubil, da bodo v državi marca izvedli referendum o novi ustavi, ki naj bi zamenjala dozdajšnjo, napisano v korist vladajoči stranki Baas. Referendumu naj bi sledile še splošne volitve, ki bi jih lahko razpisali že maja.

"Nisem nekdo, ki bi bežal od odgovornosti. Na tem položaju sem zaradi podpore ljudi," je dejal in odgovornost za nasilne proteste pripisal tuji zaroti. Ob tem je tudi potožil, da je tarča nenehnih tujih medijskih poneverb.

"Arabski svet nima pojma o demokraciji"
Pri vmešavanju tujih sil je tokrat omenil tudi arabske države, ki so v okviru krovne organizacije Arabska liga v Sirijo poslale svoje opazovalce.

Arabski svet je Asad obtožil dvoličnosti. "Arabske države nam svetujejo reforme, čeprav same nimajo pojma o demokraciji," je dejal in pojasnil, da se Arabska liga šest desetletij ni zavzela za arabske interese, zato ne smemo biti presenečeni.

Arabska liga je po dolgotrajnem pogajanju z Damaskom decembra lani v Sirijo napotila svoje opazovalce, ki naj bi nadzorovali Asadovo zavezo, da bo končal nasilje in z ulic mest umaknil tanke.

Vendar tudi navzočnost 165 arabskih opazovalcev ni zaustavila nasilja, katerega tarča je bilo v ponedeljek tudi 11 pripadnikov opazovalne misije, ki so bili lažje ranjeni v napadu v mestu Latakia, ko so jih obkolili Asadovi privrženci.

Napad na opazovalce je Arabska liga ostro obsodila in sirske oblasti obtožila, da niso izpolnile svojih zavez po zaščiti pripadnikov opazovalne misije. Pojasnili so, da nihče od napadenih opazovalcev ni potreboval oskrbe v bolnišnici, ob tem pa še dejali, da napad ni vplival na delo opazovalne misije v Siriji.

Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka protivladnih protestov marca lani ubitih več kot 5.000 ljudi. V zadnjih mesecih se nasilje še stopnjuje, še posebej po množičnih prestopih vojakov v vrste protestnikov.

Asad je v govoru priznal nekaj napak oblasti pri odzivu na proteste, vendar je kljub visokemu številu žrtev znova zanikal, da bi imele varnostne sile ukaze za streljanje na protestnike. Po besedah oblasti so med protesti "teroristi" s tujo podporo ubili 2.000 pripadnikov vladnih sil. Predsednik je napovedal, da bodo teroriste kaznovali z "železno roko".

Izrael v pripravljenosti
Razmere v sosednji Siriji pozorno spremljajo v Izraelu, kjer so oblasti že pripravile načrte za sprejetje beguncev, ki pripadajo alavitski manjšini, katere del je tudi Asad in njegova družina.

"Ko bo padel režim, pričakujemo udarec za alavitsko manjšino. Pripravljeni so sprejeti alavitske begunce na Golanski planoti," je dejal izraelski vojaški poveljnik Benny Gantz.