Njena turneja pomeni novo prelomnico v političnih spremembah v Mjanmaru, potem ko se je lani po več desetletjih v državi končala vojaška diktatura.

Su Či bo med več kot dvotedensko turnejo obiskala Norveško, Veliko Britanijo, Francijo, Irsko in Švico, kjer bo turnejo začela na letni konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO). V Oslu bo v soboto končno sprejela Nobelovo nagrado za mir, ki so ji jo podelili leta 1991, s tem pa je postala svetovno znana borka za demokracijo in človekove pravice.

Ob odhodu na turnejo je na letališču v Jangonu poudarila, da želi čim več storiti v dobro ljudi. Na turnejo sicer odhaja v času, ko zahodni Mjanmar pretresa versko nasilje med budisti in muslimani, ki je zahtevalo več deset življenj, predsednik Thein Sein pa je opozoril, da bi lahko povzročil prekinitev krhkega reformnega procesa.
20 let v hišnem priporu
Med turnejo bo nagovorila tudi britanske poslance, pevec irske skupine U2 Bono pa ji bo v Dublinu izročil nagrado Amnesty International za človekove pravice. V Veliki Britaniji, kjer je študirala in osnovala družino z Britancem Michaelom Arisom, naj bi se srečala tudi z družino in sorodniki, 19. junija pa bo tam tudi praznovala svoj 67. rojstni dan. Su Či je svoje družinsko življenje žrtvovala za politični boj. Tako med drugim ni prišla na pogreb svojega moža, ki je leta 1999 umrl za posledicami raka, in le redko je videla svoja sinova Kima in Alexandra.

Več kot dve desetletji po vrnitvi v domovino, da bi skrbela za bolno mamo, si namreč Su Či ni upala zapustiti Mjanmara iz bojazni, da ji ne bi dovolili vrnitve. Večino časa je preživela v hišnem priporu, na katerega jo je obsodila vojaška hunta. Iz hišnega pripora so jo izpustili šele konec leta 2010, po lanskih prvih demokratičnih volitvah po 20 letih pa je od letošnjega aprila poslanka.

To bo sicer njen drugi obisk v tujini. Na prvem obisku po 24 letih je bila pred dvema tednoma na Tajskem, kjer je svoj prvi govor namenila rojakom, imigrantskim delavcem.