Med drugim so se na prizorišču zbrali predsedniki Izraela, Rusije in Nemčije.

Nemški predsednik na prireditvi ni govoril, in sicer v znak priznanja krivde Nemčije. Skupaj se je spominske slovesnosti udeležilo 43 voditeljev držav. Slovenijo je zastopal predsednik Janez Drnovšek, ki ga je spremljala delegacija slovenskih taboriščnikov.

Pisk vlaka
Začetek slovesnosti je oznanil pisk vlaka, ki je spomnil na sto tisoče ljudi, ki so jih v taborišče pripeljali s tovornimi vlaki. Po nastopih govornikov in opravljenih molitvah so sveče v spomin žrtvam najprej prižgali nekdanji taboriščniki in ruski vojaki. Sledili so jim še izraelski predsednik Moše Kacav, ruski predsednik Vladimir Putin in poljski predsednik Aleksander Kwašniewski.

• Fotozgodba: 60 let groznih spominov
  

• Koncentracijsko taborišče Auschwitz je začelo delovati junija 1940, in sicer kot delovno taborišče za poljske zapornike. Auschwitz je nemško ime za majhno poljsko mesto Oswiecim.
• Oktobra 1941 so nacisti odprli Auschwitz II ali Birkenau. Vanj so lahko nastanili prek 100.000 zapornikov. Na dan so lahko usmrtili 2.000 ljudi, do leta 1944 pa se je ta številka potrojila.
• Celoten kompleks se je raztezal na kar 40 kvadratnih kilometrih. Sestavljen je bil iz treh glavnih in 36 manjših taborišč.
• Na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so v taborišče deportirali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih zapornikov in več tisoč homoseksualcev, invalidov in disidentov. Po nepopolnih podatkih je bilo v Auschwitz deportiranih 2.346 zapornikov iz Slovenije, tam pa jih je umrlo 1.351.
• Nemški komandant Rudolf Höss je na zaslišanju izjavil, da je bilo po njegovih podatkih zaplinjenih in zažganih 2,5 milijona ljudi, pol milijona pa jih je umrlo zaradi lakote in bolezni.
• Oktobra 1944 so se zaporniki uprli, pri tem pa ubili tri vojake, razstrelili plinsko komoro in krematorij. Nacisti so pobili vse, ki so sodelovali v uporu. Ženske, ki so pretihotapile razstrelivo, pa so javno obesili.
• Januarja 1945 so nacisti ob umiku iz taborišča pobili nekaj zapornikov, okoli 58.000 pa so jih prisilili k odhodu. V pohodu v nevzdržnih zimskih razmerah je umrlo okoli 15.000 ljudi. Kdor je zaostal, so ga ustrelili.
• 27. januarja 1945 so v taborišče vstopili vojaki Rdeče armade in osvobodili preostalih 7.000 zapornikov.
• Po porazu Nemčije so obsodili 750 od skupno 7.000 paznikov. Dva poveljnika so leta 1947 usmrtili na Poljskem.
  

Izjave govornikov:

Moše Kacav, izraelski predsednik: "Holokavst ni zgolj tragedija Judov, ampak je neuspeh človeštva v celoti."

Papež Janez Pavel II. v poslanici: "Moj poklon velja vsem tistim, ki so doživeli to manifestacijo zla."

Anatolij Šapiro, ruski vojni veteran: "Videl sem obraze ljudi, ki smo jih osvobodili. Šli so skozi pekel."

Vladimir Putin, ruski predsednik: "Na žalost še vedno vidimo znake protisemitizma med nami in sram me je tega."

Strogi varnostni ukrepi
Zaradi številnih visokih politikov so bili varnostni ukrepi na spominski slovesnosti izredno strogi. Za varnost je skrbelo okoli 3.000 policistov, cesta od letališča Krakov do nekdanjega taborišča pa je bila zaprta.

Solze in smeh
Jakov Viničenko, nekdanji major ruske vojske, je bil skupaj s kolegi med prvimi, ki so vstopili v taborišče smrti. "Nekateri so jokali, drugi so se smejali. Bili so tako suhi, komaj so stali na nogah. Videli smo vse. Plinske komore, peči, v katerih so sežigali trupla. Videli smo velike kupe pepela. Nekateri možje so prišli k meni in dejali: 'Major, to je nevzdržno. Pojdimo naprej'," se je dogodkov živo spominjal vojni veteran.

Danes je na prizorišču nekdanjega taborišča v opomin prihodnjim rodovom urejen muzej, Unesco pa ga je uvrstil na seznam svetovne dediščine.

Bi zavezniki lahko bombardirali?
Mnogi še danes menijo, da bi zavezniki lahko preprečili na tisoče smrti, če bi bombardirali taborišče. Poleti 1944 so natančni podatki o pobojih v Auschwitzu dosegli Zahod, vendar ta ni reagiral.

Judovske skupine so ameriškega predsednika Franklina Roosevelta in britanskega premierja Winstona Churchilla prosile, naj zavezniška letala bombardirajo železniške tire, ki vodijo v taborišče, a brez uspeha. Nedavno so bili v Veliki Britaniji objavljeni zračni posnetki taborišča, kar pomeni, da bi ga britanski bombniki lahko dosegli.