Albanese je ob vse večjem pritisku avstralske javnosti, naj posreduje v sodnem postopku proti ustanovitelju WikiLeaksa, izjavil, da ostaja pri svojih lanskih izjavah, ko je bil še predstavnik opozicije. Takrat je dejal, da ne razume, kakšen namen ima nenehno preganjanje Assangea.

Avstralski premier je tudi maja med kampanjo za volitve, na katerih so na oblast prišli njegovi laburisti, dejal, da je Assange "za objavo tajnih podatkov že tako plačal veliko ceno".

Ob tem je Albanese danes nekoliko okrcal borce za pravice na družbenih omrežjih in dodal, da "namerava voditi vlado, ki se diplomatsko in na primeren način dogovarja s svojimi partnerji".

Ob bližajoči morebitni izročitvi Assangea ZDA je več uglednih Avstralcev pred kratkim pozvalo Albaneseja, naj posreduje pri predsedniku ZDA in zahteva opustitev pregona Juliana Assangea. Med njimi je bil tudi nekdanji avstralski zunanji minister Bob Carr.

"Če bo Albanese prosil za to, bodo v ZDA po mojem mnenju privolili," je zapisal v komentarju za avstralski časopis Sydney Morning Herald.

Carr je ob tem izrazil prepričanje, da postopek v Assangeevem primeru poteka precej drugače kot postopek proti Chelsea Manning, ki jo je nekdanji predsednik ZDA Barack Obama pomilostil in znatno skrajšal njeno zaporno kazen, čeprav je WikiLeaksu posredovala številne zaupne dokumente ameriške vojske.

Assangeeva dolgotrajna sodna saga se je začela leta 2010, ko je WikiLeaks objavil več kot 500.000 zaupnih dokumentov ZDA o vojnah v Iraku in Afganistanu. V priporu je že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta.

Pred tem je Assange sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili. Najnovejši preobrat pa se je zgodil v petek, ko je britanska notranja ministrica Priti Patel ugodila zahtevi ameriške vlade po njegovi izročitvi ZDA.