Primer je v Avstriji podžgal razpravo glede prebežnikov in varnosti ter bil osrednja tema tudi na predsedniških volitvah.

Omenjeno posilstvo je bil eden izmed prvih resnejših zločinov, ki so jih zagrešili prosilci za azil, potem ko je Avstrijo leta 2015 zadel prebežniški val. Obsežno medijsko pokrivanje napada in podobnih napadov je šlo na roke predvsem protiislamski Svobodnjaški stranki (FPÖ), ki zagovarja tezo, da prebežniki predstavljajo varnostno tveganje.

Norbertu Hoferju, predsedniškemu kandidatu FPÖ-ja, se je na decembrskih volitvah za las izmuznila zmaga, s katero bi postal sploh prvi demokratično izvoljeni skrajno desni evropski voditelj po drugi svetovni vojni. Zmago mu je odnesel kandidat Zelenih Alexander van der Bellen.

Čeprav podrobne statistike ne objavljajo, pa je od množičnega prihoda beguncev in prebežnikov na splošno naraslo število manjših kaznivih dejanj, ne pa tudi število resnejših zločinov, kot so posilstva in umori.

Sodišče na Dunaju je dva 18-letna Afganistanca obsodilo na šestletno zaporno kazen, 16-letnika pa na pet let, pri čemer je bila najvišja zagrožena kazen prepolovljena, ker so bili vsi trije v času zločina mladoletni.

V Avstriji sicer ni bilo spolnih napadov v isti razsežnosti kot v Kölnu za silvestrovo pred dobrim letom dni, vseeno pa napadi, v katere so vpleteni prebežniki, pritegnejo veliko medijske pozornosti, piše Reuters.