V okviru tega bodo lahko storilcem, ki so na pogojnem izpustu, odredili nadzor z elektronsko zapestnico. Storilcem bodo lahko poleg tega onemogočili stike s socialnim krogom, ki je prispeval k njihovi radikalizaciji, kot so salafistična gibanja in skrajne verske skupnosti.

Obsojenim terorističnih kaznivih dejanj bodo lahko po novem odvzeli tudi državljanstvo, če imajo dvojnega. Odvzeli pa jim bodo lahko tudi vozniško dovoljenje.

V skladu s posodobljeno zakonodajo so opredelili tudi novo kaznivo dejanje z "verskim motivom".

Poleg tega so prepovedali določene politične simbole, tudi več islamističnih gibanj, kot je Hezbolah, in skrajno desnih gibanj, kot so identitarci.

Številne kritike na račun nove zakonodaje

Do nove zakonodaje so bili kritični sodniki, skupine za človekove pravice in opozicija. "Poudarjanje 'verskega motiva' je nepotrebno, a tudi skrb vzbujajoče z vidika temeljnih pravic," je povedala predsednica avstrijskega sodniškega združenja Sabine Matejka. "Skrb vzbujajoče je, da niso poudarjeni tudi drugi motivi, kot je rasizem," je dodala.

Predstavniki islamske skupnosti pa so bili kritični, ker zakonodaja ureja verske dejavnosti muslimanov, med drugim z obveznim registrom imamov.

Zakonodajo so zaostrili, potem ko je Dunaj 2. novembra lani pretresel teroristični napad, v katerem je islamski skrajnež Kujtim Fejzulai v strelskem pohodu ubil štiri ljudi in jih več kot 20 ranil. Nato ga je policija ubila. Po napadu je na dan prišlo, da je bil moški že kaznovan.

Obveščevalci pa so vedeli, da se je na Dunaju srečal z islamisti iz Nemčije in Švice ter da je skušal na Slovaškem kupiti strelivo.

V Nemčiji so medtem preiskali domove dveh moških, ki sta osumljena, da sta pomagala načrtovati teroristični napad na Dunaju. Kosovec Blinor S. in Nemec Drilon G. sta obtožena, da sta z napadalcem vzpostavila stik prek radikalne islamistične mreže in da sta bila pred napadom seznanjena, da se bo ta zgodil, vendar tega nista prijavila, so sporočili nemški tožilci.