Težava davčnih utaj se je prerinila v ospredje pozornosti, potem ko je skupina mednarodnih raziskovalnih novinarjev odkrila obsežno gradivo o skrivnih poslih v davčnih oazah. Foto: EPA
Težava davčnih utaj se je prerinila v ospredje pozornosti, potem ko je skupina mednarodnih raziskovalnih novinarjev odkrila obsežno gradivo o skrivnih poslih v davčnih oazah. Foto: EPA
Bo Avstrija popustila?

"Borili se bomo za bančno tajnost. To sem dolžna Avstrijkam in Avstrijcem," je odločna avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. Kot je pojasnila, odprava bančne tajnosti ni potrebna, saj lahko prihodke obdavčijo pri viru, kar sicer tudi že počnejo. To je po njenih besedah občutno učinkoviteje od izmenjave podatkov.

Nasprotno pa meni predsednik avstrijske stranke Zelenih Frank Frey, ki je v pogovoru z dopisnikom Lojzetom Kosom za TV Dnevnik dejal, da bančna tajnost varuje davčne goljufije: "Tega Avstrija ne bi smela dopuščati. Država od tega nima koristi. Če bo tako ostalo, bo kmalu še slabše, saj goljufivo pridobljen denar odteka na Kajmanske otoke."

Desnonacionalni populist Hans Christian Strahe je že zahteval razpis referenduma, Ljudska stranka pa se zavzema za diskriminatorno rešitev, in sicer odprtje vseh tujih bančnih računov, ne pa tudi domačih.

EU napoveduje ostrejši boj proti utaji davkov
Na srečanju finančnih ministrov evroobmočja v Dublinu je gostitelj srečanja irski finančni minister Michael Noona pojasnil, da je namen razprave ugotoviti, kakšna so stališča članic v boju proti davčnim utajam, in hkrati začrtati pot naprej. Boj proti davčnim utajam so že napovedale Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija in Poljska.
Težava davčnih utaj se je prerinila v ospredje pozornosti, potem ko je skupina mednarodnih raziskovalnih novinarjev odkrila obsežno gradivo o skrivnih poslih v davčnih oazah. Gradivo, ki ga je posredoval neimenovan vir, razkriva, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji.
Predlog samodejne izmenjave podatkov
Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je po razkritju opozoril, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto v EU-ju izgubi približno 1.000 milijard evrov. Ob tem je vse članice Evropske unije na srečanju finančnih ministrov evroobmočja v Dublinu pozval, naj sodelujejo pri samodejni izmenjavi podatkov o tujih imetnikih bančnih računov.

Kot rečeno pa v tej izmenjavi trenutno ne sodelujeta le Avstrija in Luksemburg. A Luksemburg je, potem ko se je zaradi svojega statusa davčne oaze znašel pod mednarodnim pritiskom, pred dnevi sporočil, da bo z letom 2015 drugim članicam EU-ja zagotovil dostop do podatkov o računih na luksemburških bankah.
Odločenost EU-ja, da ukrepa proti davčnim utajam, je potrdil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je v petek to temo celo uvrstil na dnevni red vrha unije 22. maja. Dvodnevnega neformalnega srečanja v Dublinu se udeležuje tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer.

Bo Avstrija popustila?