Na Lezbos, ki ima 85.000 prebivalcev, je po podatkih Združenih narodov samo prejšnji mesec prispelo 218.000 prebežnikov - to je več kot v celotnem lanskem letu. Zaradi bližine Turčiji je ta grški otok zaželeni cilj številnih prebežnikov, ki se odpravijo na nevarno pot čez Egejsko morje. Na otoku čakajo, da jim grške oblasti priskrbijo prevoz na celino, od koder nadaljujejo pot proti severu, v osrčje Evrope.

A veliko prebežnikov in beguncev se utopi na poti na Lezbos - samo v zadnjih štirih dneh se je v Egejskem morju pred Lezbosom utopilo 43 ljudi. Oblasti na Lezbosu trdijo, da so lokalna mrtvašnica in prosti grobovi že zapolnjeni in da ne morejo poskrbeti za dodatna trupla, ki naj bi jih od zdaj shranjevali v zamrzovalnikih. Kot je za grško televizijo povedal neimenovani škof z otoka, je edina možnost za pokop umrlih beguncev razširitev pokopališča na otoku.

Težave prebežnikov so izziv tudi za otoške zdravstvene službe, saj morajo zaposleni na urgenci delati po 16 ur dnevno. Poleg tega pa imajo na voljo premalo reševalnih vozil, da bi poskrbeli za domačine in za begunce.

Na meji med Avstrijo in Slovenijo bodeča žica
V Špilju na meji med Avstrijo in Slovenijo so vzhodno od sprejemnega centra avstrijske oblasti postavile bodečo žico, ki stoji ob robu pirinske avtoceste. Avstrijski organi naj bi se za postavitev bodeče žice odločili, ker so številni prebežniki poskušali v državo vstopiti prek avtoceste. V Špilju so sicer danes registrirali okoli 1.800 beguncev, v Radgoni pa 700. Prevoz beguncev z avtobusi v notranjost države poteka nemoteno. Razmere v sprejemnih centrih so mirne, oskrba beguncev pa prav tako poteka nemoteno.

Avstrija bi omejila pravico do azila
Avstrijska vladna koalicija socialnih demokratov in konservativcev je medtem predstavila predlog zakona, ki bi veljavnost mednarodne pravice do azila omejil na tri leta. Po tem času bi položaj pri posamezniku znova ocenili. Amandma k zakonu o azilu predvideva tudi strožjo možnost t. i. združitve družin, pri čemer bi določili minimalno mejo dohodka in stanovanjskih razmer, ki jih morajo begunci izpolnjevati.

"S tem zakonom želimo zaščititi tiste, ki pomoč potrebujejo. Na žalost pa v praksi prihaja do tega, da prosilci za azil pogosto iščejo zaščito zaradi ekonomskih vzgibov," je dejala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Za zdaj ni znano, kdaj bo parlament amandma sprejel. Avstrija je tako tranzitna država kot država končnega cilja, od julija je za azil zaprosilo 9.000 ljudi.

Slovaška za varovanje schengenskih meja
Slovaška vlada je sprejela odločitev o ustanovitvi posebne policijske enote 3.000 policistov za varovanje zunanjih schengenskih meja. V Bratislavi so tudi odločili, da bodo v Slovenijo poslali 20 policistov.

Kot je po seji vlade dejal slovaški premier Robert Fico, gre za izraz solidarnosti. Če bo Slovenija potrebovala še dodatne sile, bo Slovaška pripravljena povečati število policistov. V Slovenijo naj bi prvi slovaški policisti odpotovali še ta teden, delovali pa naj ne bi samo na meji, pač pa tudi v notranjosti države. Slovaški premier je hkrati kritiziral begunsko politiko Nemčije in drugih držav EU-ja. "Tudi Slovenija je sprva verjela, da je mogoče begunsko krizo rešiti s politiko odprtih rok, a je zdaj odvisna od naše pomoči," je dejal, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot je po seji vlade še dejal Fico, bo lahko Slovaška v 24 urah, če bo treba, poslala na zunanje meje EU-ja 300 policistov z opremo, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. V enoti bodo izkušeni slovaški policisti, zaradi česar bodo v slovaški policiji na novo zaposlili 300 policistov. Hkrati bodo na Slovaškem za po 20 ljudi povečali število zaposlenih na uradu za migracije in uradu za zaščito ustavnih oblasti ter diplomatskih misij. Slovaška je že oktobra na Madžarsko napotila 50 policistov, ki pomagajo pri varovanju madžarsko-srbske meje. Država se za zdaj še ne sooča z navalom beguncev - od začetka leta so prejeli 139 prošenj za azil, ki so ga priznali sedmim ljudem.

Zimski tranzitni center na Hrvaškem
Hrvaška je odprla nov zimski tranzitni center za prebežnike v Slavonskem Brodu, v katerem bo prostora za 5.000 ljudi. V centru so ogrevani šotori in bolnišnica z desetimi posteljami.

Zimski sprejemni center so zgradili, saj navadno šotorsko naselje v Opatovcu ni več primerno za zimske razmere. Posebni vlak naj bi sedemkrat na dan potoval iz Šida skozi Ilok in Vinkovce do Slavonskega Broda, kjer pa naj bi se kljub ogrevanim šotorom in urejenim kopalnicam s toplo vodo ljudje zadrževali največ 24 ur. Kot je v ponedeljek dejal hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, načrt še vedno ostaja enak - najmanj 6.000 prebežnikov na dan mora Hrvaško zapustiti. Z neposredno železniško povezavo se nameravajo izogniti nenadzorovanim prehodom meje med državama.

Center je razdeljen v dva dela, v enega prebežniki prihajajo, iz drugega bodo odhajali naprej proti Sloveniji. Vsak dan naj bi v center prišlo po 1.000 ljudi, ki jih bodo v Šidu popisali srbski policisti in pripadniki Frontexa, med katerimi bodo tudi hrvaški policisti. Po registraciji jih bodo predvidoma še isti dan odpeljali proti Sloveniji.

Tudi psihosocialna pomoč
Prostovoljci Rdečega križa bodo utrujene in premražene ljudi pričakali z odejami, pripravljenih je tudi 6.000 paketov hrane, piše HRT, kjer pa dodajajo, da so pripravljene tudi ekipe strokovnjakov za druge vrste pomoči. "Gre tudi za psihosocialno podporo, kar zahteva koordinacijo več vladnih in nevladnih organizacij," so sporočili iz hrvaškega Rdečega križa.

Nova pot - skozi Črno goro in BiH?
Po poročanju portala Jutarnji.hr se sicer nakazuje že nova, tretja balkanska begunska pot, ki ne vodi več skozi Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo proti Avstriji in Nemčiji, ampak iz Grčije skozi Albanijo in Črno goro v Sarajevo, od tam pa skozi Bihać na Reko in od tam naprej v Italijo.

Na Hrvaško je v mesecu in pol vstopilo več kot 312.000 prebežnikov, samo v ponedeljek je prišlo 8.500 ljudi, v torek pa že do 9. ure več kot 2.000.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.