Javnomnenjske raziskave stranki namreč napovedujejo okoli 33 odstotkov glasov podpore. Za drugo mesto se potegujeta desna svobodnjaška stranka (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja s 26 odstotki in socialdemokrati (SPO) trenutnega kanclerja Christiana Kerna s 24-odstotno podporo.

Avstrijski državljani, starejši od 16 let, torej 6,4 milijona volilnih upravičencev, se bodo na volitvah odločali med skupno desetimi strankami in gibanji. Ankete uvrstitev v 183-članski parlament s petletnim mandatom napovedujejo še stranki NEOS, Zelenim in stranki PILZ. V parlament se uvrstijo stranke, ki na volitvah presežejo štiri odstotke glasov oziroma zmagajo v posamezni zvezni deželi.

Volilno kampanjo so zaznamovali škandali in poudarek na migracijski politiki. "Moteče je, da smo se znašli v situaciji, ko se Kurz in Strache javno spopadata o tem, kdo je boljši kolega madžarskega premierja Viktorja Orbana," je za MMC o kampanji dejal pravnik in politični analitik Valerian Fischer, ki je deloval kot član avstrijske diplomacije na veleposlaništvu v Bukarešti ter kot svetovalec stalne misije Lihtenštajna pri Združenih narodih v New Yorku.

Ostra stališča konservativcev glede priseljevanja
Kurz v svojem programu zastopa stališča konservativcev, kot je znižanje davkov za podjetja in nasprotovanje pravici istospolnih partnerjev do poroke, vendar je na drugi strani svojo priljubljenost zgradil prav na točki, na kateri ne zastopa stališča svoje stranke – migrantski tematiki.

Kurz se je med kampanjo zavzel za strožji nadzor na mejah in omejitve priseljevanja, kar je poudarjal tudi na vsakem soočenju. "To je res neverjetno. Pri vsaki temi vam pogovor uspe takoj speljati na begunce in politični islam," je na septembrskem soočenju Kurzu očitala vodja Zelenih Ulrike Lunacek.

Vzpon desno usmerjenih strank
Avstrija je leta 2015 v državo sprejela za en odstotek svojega prebivalstva prebežnikov, kar je med volivci sprožilo strah in nasprotovanje nastanitvi prebežnikov, poroča Reuters. "Zaščita zunanjih meja Evropske unije je v programu vseh strank, razen Zelenih," razlaga Fischer in dodaja, da so se tudi levo usmerjeni socialdemokrati zavzeli za okrepljen nadzor na mejah. Levico je še dodatno oslabil razpad stranke Zelenih, od katerih se je odcepil samostojni kandidat Peter Pilz s svojo stranko, ki mu prav tako napovedujejo vstop v parlament, saj je s populističnimi metodami privabil predvsem radikalne nasprotnike skrajne desnice, meni Fischer. Na drugi strani je desnico okrepil tudi gospodarsko usmerjeni NEOS.

Neonacistični sloves svobodnjakov
Strachejevi svobodnjaki glede problematike priseljevanja uporabljajo še najostrejšo retoriko. V svojem programu si prizadevajo določene sektorje zapreti za delavce, ki niso iz Evropske unije, omejiti število tujih učencev v razredih in spodbuditi deportacije tujih obsojencev v njihove domače dežele, poroča Euronews. Stranka, priljubljena predvsem na podeželju, se sicer vseskozi spopada z očitki o povezavah z neonacizmom.

Vodjo svobodnjaške stranke Stracheja so v mladosti kot 20-letnika aretirali zaradi udeležbe na prepovedanem shodu Hitlerjeve mladine. Zdaj 48-letni voditelj takratni incident pripisuje mladosti, naivnosti in neumnosti ter se trudi stranko obraniti pred neonacističnim slovesom, poroča avstrijski The Local. V sklopu teh prizadevanj so v stranki pred nedavnim razrešili člana na nižjem položaju, saj naj bi v javnosti uporabljal nacistični pozdrav.

Kandidati premalo časa namenili drugim temam
Zaradi poudarka kampanje na politiki priseljevanja in varovanju meja je zmanjkalo časa za druge pomembne tematike v avstrijski politiki. "Debata o integraciji je odgovarjala le na vprašanje, kako restriktivna mora biti. Gospodarske reforme, desetletje dolga blokada, ki onemogoča reforme izobraževanja, trajnostni razvoj in ohranjanje naravnih virov so bile neznatno zastopane teme," Fischer izpostavlja negativne plati kampanje za avstrijske predčasne volitve.

Odstop Mitterlehnerja sprožil razpad parlamenta
Maja letos je dotedanji podpredsednik vlade in vodja ÖVP-ja Reinhold Mitterlehner nepreklicno odstopil, takoj po tem je kancler Kern oznanil razpad sicer močne koalicije.

Na mesto voditelja ÖVP-ja so člani stranke enoznačno imenovali Kurza, zunanjega ministra, ki je funkcijo začel opravljati s 27 leti in tako postal najmlajši avstrijski politik na tem položaju. Kurz se je še pred imenovanjem na položaj javno zavzemal za čimprejšnje parlamentarne volitve, ki bi morale biti jeseni leta 2018. Takrat so javnomnenjske raziskave najmočnejšo podporo še kazale desničarski svobodnjaški stranki FPÖ

13. julija so avstrijski poslanci razpustili parlament in s tem odprli pot za razpis oktobrskih parlamentarnih volitev. 25. julija so se začele priprave in volilna kampanja, ki je bila polna metanja polen pod noge in obračunavanj med kandidati.

Umazana kampanja vseh proti vsem
Zadnja v vrsti teh obračunavanj je afera z lažnimi novicami na Facebooku. Na družbenem omrežju sta se namreč pojavili dve skupini z več tisoč sledilci, ki sta Kurza obravnavali kot odgovornega za prihod nezakonitih prebežnikov, poroča Guardian. Prva skupina s prirejenimi fotografijami Kurza prikazuje kot Sörosevega plačanca, ki naj bi skrivoma tlakoval pot beguncem iz islamskih držav v
Avstrijo. Druga skupina je objavila ponarejene javnomnenjske raziskave glede ideje o zaprtju mejnega prehoda na prelazu Brenner, prek katerega naj bi nevladne organizacije prebežnike iz Italije tihotapile v Avstrijo.

Kernov svetovalec naj bi bil odgovoren za škandal na Facebooku
Po razkritju lažnih informacij so mediji krivdo prvotno pripisali skrajno desnim podpornikom FPÖ-ja, vendar je pozneje raziskovalna revija Profil razkrila, da naj bi za lažnimi stranmi na Facebooku stali socialdemokrati. Kancler Kern je namreč v začetku kampanje za 400.000 evrov najel izraelskega svetovalca Tala Silbersteina, a ga nato med kampanjo odpustil, saj naj bi bil svetovalec deležen obsodb o pranju denarja v domačem Izraelu, še poroča Guardian.

Kurz SPO-ju ni ostal dolžan. Septembra je kanclerja Kerna v intervjuju za televizijo ORF obtožil sprejemanja nezakonitih finančnih donacij. Po njegovih besedah naj bi podjetnik Hans-Peter Haselsteiner prek netransparentnih kanalov Kernu nakazal 100 tisoč evrov, čeprav ima SPO uradno zgornjo mejo donacij pri 20.000 evrih. SPO je proti Kurzu vložil tožbo zaradi omalovaževanja slovesa in časti ter zaviranja finančnega razvoja stranke.

"Kaj si pa pričakoval? Kurz je ÖVP!"
Tudi svobodnjaška FPÖ je v sklopu svoje kampanje, čeprav se zdaj omenja kot kandidat za možno koalicijo z ÖVP-jem, izdal igrani videoposnetek, ki poskuša humorno kritizirati Kurza in njegovo stranko. V posnetku si mlad moški na hrbtu zaželi tetovažo Sebastiana Kurza. Ko mojster konča delo, stranka zgrožena ugotovi, da ima na hrbtu poleg Kurza tetovirane tudi obraze preostalih veteranov stranke. "Želel sem Kurza, ne ÖVP-ja!" je zgrožen moški, na kar mu mojster odgovori: "Naredil sem tako, kot si naročil. Kaj si pa pričakoval? Kurz je ÖVP," videoposnetek opisuje in objavlja portal OE24.

Fischer opozarja še na govorice, da naj bi bili konservativci s hekerskimi napadi odgovorni za uhajanje informacij iz tabora socialdemokratov. Na drugi strani je Peter Puller iz ekipe socialdemokratov medijem zatrdil, da so ga konservativci želeli podkupiti s 100 tisoč evri, da bi zamenjal strani in izdal podatke stranke. Tudi ministrstva so osumljena sodelovanja v volilnih kampanjah. "Nadaljnje preiskave bodo potrebne po volitvah, le tako se lahko ohrani zaupanje ljudi v politični sistem," dodaja Fischer.

Šele zadnje soočenje tematsko
Na zadnjem televizijskem soočenju petih največjih strank so si voditelji izbrali vsak po eno reformo, ki bi jo izvedli v primeru prevzema oblasti. Kurz iz Ljudske stranke je izbral obrambo socialne države, Kern iz socialdemokratov pa doseganje polne zaposljivosti – kancler je že leta 2016 objavil ambiciozen načrt o novih 200 tisoč delovnih mestih.

Strache iz skrajno desnih svobodnjakov je izbral ustavitev priseljevanja. Ulrike Lunacek iz Zelenih je izbrala podnebne spremembe, Matthias Strolz iz sicer progospodarsko naravnane stranke NEOS pa reformo šolstva.

Po zadnjem soočenju je Avstrija tako pripravljena na predčasne volitve, na katerih bodo volivci izbrali novega kanclerja. Zakonodaja o volitvah je v Avstriji sicer precej ohlapna. Tako lahko volivci na volišče pridejo s psom in delajo selfije, prepovedana je le objava fotografij, ki prikazujejo nekoga, ki je volil, proti njegovi volji, poroča Euronews. Glasovnica, če je pravilno izpolnjena, bo veljavna, če jo le volivcu uspe spravi v volilno škatlo - tudi če jo zmečka ali iz listka napravi letalo.

S kom v koalicijo?
Čeprav je analitik Cristoph Hofinger za Euronews povedal, da volitve še zdaleč niso odločene, in opozoril na polje možnosti "last-minute" manevrov, se že ugiba, s kom bodo konservativci tvorili koalicijo. Glede na avstrijski sistem volitev je najpogostejša koalicija med dvema izmed treh najmočnejših strank.

Po Mittenlehnerjevem odstopu in sledečem razkolu med ÖVP-jem in socialdemokrati, ki so sicer skupaj Avstriji vladali kar 44 let in odkar je bil Kurz star pet mesecev, se velika koalicija med strankama ne zdi verjetna, kar je potrdil tudi favorit Kurz. Vendar je opozoril tudi na morebitne menjave v strankarskih vodstvih po volitvah. Zunanji minister je vseskozi hvalil obrambnega ministra Hans-Petra Doskozila, ki bi ob notranjih razkolih v stranki na vrhu lahko zamenjal Kerna.

Mogoče je koalicija tako med svobodnjaki in konservativci kot svobodnjaki in socialdemokrati, s čimer bi Strache postal sploh prvi član vlade v Evropi z neonacističnim ozadjem po drugi svetovni vojni, poroča Guardian.