Sodišče je v odločitvi zapisalo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti, saj Schrems družbeno omrežje uporablja poklicno in ga torej ne morejo obravnavati kot potrošnika.

V skupinski tožbi sodeluje 25.000 ljudi, poleg 350 Slovencev tudi več kot 1.300 Hrvatov. Družbenemu omrežju očitajo vrsto kršitev evropske zakonodaje na področju zasebnosti, tudi v povezavi s prisluškovalnimi programi ameriške agencije NSA.

Zagovorniki ameriškega družbenega omrežja so pred sodiščem zatrjevali, da pravne podlage za skupinsko tožbo v Avstriji ni. 27-letnega aktivista so tudi obtožili, da se je za tožbo odločil iz finančnih razlogov, ne pa zaradi pravic potrošnikov.

Sodišče je Facebookovim argumentom pritrdilo in odločilo, da Schrems enega izmed dveh profilov na Facebooku uporablja za poklicne namene, zaradi česar ga ne morejo obravnavati kot potrošnika.

Napoved pritožbe
Schremsov odvetnik je izrazil začudenje nad odločitvijo sodišča in že napovedal pritožbo, saj je Schrems po njegovih besedah Facebook uporabljal le kot aktivist v sklopu skupine Europe-v-Facebook, ki si prizadeva za prenovo evropskih pravil glede zasebnosti, ne pa v poklicne namene. "To je tako, kot da bi s tem, ko se v službo peljem z avtomobilom, nekako prenehal biti potrošnik, ker avtomobil uporabljam za poklicne namene. Po tej logiki potrošniki v EU-ju tako rekoč ne bi imeli pravic," je dejal.

Schrems je kampanjo sprožil avgusta lani, zaradi velikega zanimanja pa so po tednu dni število sodelujočih omejili na 25.000. Na "čakalni listi" za morebitne poznejše tožbe je tako še 55.000 ljudi. Skupina od Facebooka zahteva "simbolično odškodnino" 500 evrov za vsakega tožnika, kar pri 25.000 tožnikih nanese dobrih 12 milijonov evrov. Kot pravijo, je cilj tožbe uporabnikom zagotoviti zasebnost, ne pa denarne koristi.

Schrems je boj z družbenim omrežjem začel pred skoraj štirimi leti, med izmenjavo na univerzi Santa Cala v Silicijevi dolini, kjer ga je presenetil malomaren odnos do evropske zakonodaje glede zasebnosti. "Splošno prepričanje v Silicijevi dolini je, da lahko v Evropi delaš, kar se ti zljubi," je dejal. Skupino Europe-v-Facebook je ustanovil predvsem z namenom prenove dogovora Safe Harbor (Varni pristan), ki so ga EU in ZDA sklenili leta 2000. Tožba glede omenjenega dogovora je trenutno pred Sodiščem EU-ju, ki naj bi odločitev sprejelo prihodnje leto. Razplet bi lahko imel daljnosežne posledice za ameriška podjetja v EU-ju.