Kot piše Davis, je darvinistični proces razvoja avtomobila bombe v devetdesetih rezultiral v tem načelu: "Velikodušno bombardiraj in imej na muhi mehke tarče mesta, pa boš nazadnje odkril nepričakovano ranljiva območja. Če je nihilizem sistematičen, učinkuje." Tako se je italijanska mafija spravila nad vile bogatašev, ki so aplavdirali ob zajemi mafijskih botrov, v prelomnem napadu leta 1993, ki je sledil aretaciji Salvatoreja 'Tita' Riina iz familije Corleoncev (prihaja iz mesta Corleone), pa so se mafijci kot povračilni ukrep spravili celo na krono italijanske kulture, na Firence. V brezbrižnem napadu, v katerem je streslo celotno zahodno krilo galerije Uffizi, je bilo 135 slik, med njimi Rubensovih, Tizianovih, Giottovih in van Dyckovih, poškodovanih. V bližnji srednjeveški stolpnici pa se je sesedla notranjost in več ljudi je zoglenelo do neprepoznavnosti.
Bill Casey, ki je verjel v slogo katoličanov in mudžahedinovŠe vedno pa to niso bili napadi kolosalnih razsežnosti, kot so bili tisti, ki so 'targetirali' uradne palače ameriške samozavesti in biti; in pri katerih so bili v bistvu glavni akterji ljudje, ki so pravzaprav izšli iz ameriške šole. Namen zloglasnega Billa Caseyja, direktorja CIE, ki je nekoliko blazno videl "politični islam in katoliško cerkev kot naravna zaveznika" v afganistanski vojni proti Sovjetski zvezi in je tako z veliko podporo še bolj zloglasne pakistanske obveščevalne službe ISI, za teroristične napade, vključujoč napade z avtomobili bombami, uril tudi mudžahedine in druge ultraortodoksne islamiste, je bil precej drugačen od končnega rezultata. Ena od vmesnih postaj je bil napad v Oklahoma Cityju. Ko so Američani še zmagovito korakali po koncu Puščavskega viharja, se je začenjala eskalacija gonje proti severnoameriškim samodržcem in vsestranskim dekadentom, ki je vrhunec dosegla s padcem dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra.
Vsaj dve vmesni točki je vendar treba omeniti. Al Kaidini napadi na ameriške ambasade leta 1998 so prva takšna postojanka. V napadu v Nairobiju je umrl 224 ljudi, a le 12 Američanov. 700 kilogramov tritonala v tovornjaku pa je proizvedlo še 1.800 razmesarjenih ali opečenih teles ter naslednje pričevanje: "Avenija Haileja Selassieja je bila prizorišče pokola. Povsod so ležali kosi betona in zvite kovine, razbitega stekla in papirja. Zrak se je napolnil z jedkim dimom … Več avtobusov je gorelo, z oken pa so visela trupla."
Sanje o padajočih stolpih
A bistvena pri 'vračanju' avtomobila bombe na Manhattan je bila vloga nekdanjega študenta elektrotehnike na Swanseaju, moža z izjemnim tehničnim talentom in gorečo željo postati največji bombni napadalec na svetu. Kot vrhunski prevzetni simbol ameriške arogance je prepoznal WTC in začel je sanjati, da bi enega od stolpov prekucnil ob drugega. To je bil Ramzi Jusef, ki pa je leta 1993 z bombnim kombijem uspel le zvrtati krater v višini sedmih nadstropij v enega od dvojčkov. Kaj več ni šlo. Veliko izpolnitev svojih sanj je nato dočakal v zaporu, v katerem ždi še sedaj. Za razpravo o kasnejšem posrečenem napadu z letalom pa tukaj ni mesta. Dejansko bi zgodbo lahko končali tukaj, kjer smo jo z uverturo v dobo avtomobila bombe začeli in v naslednjem stoletju preskočili v še bolj žalostno novo poglavje z letalom bombo. Vendar to še ne bo konec.
Popolna anomija na Kavkazu
Omeniti je treba še eno epizodo v zgodbi o avtomobilu bombi, ki pa nekako tudi zanika prejšnjo tradicijo napadov z avtomobili bombami, ki so bili vse od prvega razmaha tovrstnega sabotiranja oblastnikov v dvajsetih letih v Barceloni razumljeni kot zelo precizne, premišljene in v kontekstu širšega načrtnega političnega prizadevanja strukturirane geste boja in revolta. Vendar je že tako, da je v kakofoniji narodov v kavkaškem hribovju in še posebej v primeru majhne separatistične ruske republike "legendarna čečenska krvoločnost ob ruskih grozodejstvih narasla v apokaliptičen bes". V tem besnenju, 'poveljnik' katerega je bil danes že pokojni Šamil Basajev, ki je urjenje na višji stopnji absolviral v taboru Markaz-i-Dawar v Pakistanu (za vse je poskrbela obveščevalna služba ISI, kdo pa drug), se je napadalstvo z avtomobili bombami nekoliko grobo rečeno razpaslo v nacionalni šport, v spontano delovanje zoper osvajalca, ki se je dogajalo vsak dan, ki je bilo kar sproti načrtovano, pogosto zelo površno izvedeno in v katerem so prvič v zgodovini avtomobila bombe pomembno vlogo, včasih skoraj primat, prevzele ženske. Tako imenovane črne vdove, vdove čečenskih bojevnikov, so se tam okoli leta 2000 oziroma v drugi čečenski vojni (ali je sploh končana?) razstreljevale ena za drugo. Vzor pa sta podali najstnici Khava Barajev in Luiza Magomadova, ki sta junija 2000 najprej posneli video, ki kaže, kako čečenske moške pozivajo na džihad, nato pa sta s polnim tovornjakom razstreliva zapeljali v rusko garnizijo v Alkan-Jurtu in ubili 25 policistov.
Leta 2002 je francoski filozof in najuglednejši francoski marksistični teoretik Daniel Bensaid zapisal: "Štiri stoletja po Galileju se je znanost nereda uveljavila enako kot znanost reda." Prav avtomobili bombe, razrast njihove aplikacije in predvsem njihov značaj bojnega sredstva, ki ne izbira žrtev, je nujno anarhističen in revolucionaren, se zdijo vkomponirani v strukturo diskurzam, na katerega namiguje Bensaidova izjava. Predvsem pa so odlični simboli (oziroma so pred desetletji bili znanilci) vrhunske anomije sodobnega časa, pospremljene z vsenavzočo grozo, strahom in čuječnostjo. Nikoli namreč ne veš, kje bo udarilo. In še dolgo ne boš vedel. Visokoobčutljivi sistemi za daljinsko odkrivanje molekul amonijevega nitrata ali TNT-ja so namreč po besedah strokovnjakov oddaljeni še mnogo let. In tudi potem … kaj jih bodo namestili ob vseh cestah?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje