Samo lani je bilo v zračnih napadih ZDA in zaveznic v Afganistanu ubitih okoli 700 civilistov, kaže raziskava projekta Cena vojne na ameriški univerzi Brown. To je največje število ubitih civilistov po prvih letih po ameriškem napadu na to državo konec leta 2001, poroča BBC.

Raziskava povečanje števila žrtev pripisuje rahljanju ameriških t. i. pravil delovanja leta 2017, potem ko je predsedniško mesto zasedel Donald Trump.

Ob tem je več zračnih napadov, razlog pa naj bi bilo tudi manj ameriških vojakov na terenu, to pa naj bi bilo tudi stopnjevanje pritiska na talibane, naj se pogajajo.

ZDA so februarja letos sicer zmanjšale število zračnih napadov, potem ko so dosegle dogovor s talibani o popolnem umiku ameriških sil iz države do maja 2021. A nato je zračne napade okrepila afganistanska vojska. Pogajanja med talibani in afganistansko vlado namreč še potekajo.

Omenjena raziskava je ugotovila, da zdaj afganistanske zračne sile "poškodujejo več afganistanskih civilistov kot kadar koli v njihovi zgodovini". V prvi polovici letošnjega leta je afganistanska vojska v zračnih napadih ubila 86 civilistov, 103 pa jih je ranila. Skupno je bilo samo oktobra letos ubitih več kot 200 civilistov, poroča New York Times. Oktober je bil tako najsmrtonosnejši mesec za civiliste v Afganistanu po septembru 2019.

Prejšnji mesec je dobrodelna organizacija Save the Children sporočila, da je bilo v Afganistanu v zadnjih 14 letih v povprečju ubitih ali ranjenih pet otrok vsak dan. Med letoma 2005 in 2019 je bilo v tej državi po podatkih ZN-a ubitih ali pohabljenih 26.025 otrok.

ZDA in zaveznice ostajajo v Afganistanu tudi po 19 letih

19 let po vdoru v Afganistan imajo ZDA v državi še okoli 4500 vojakov, kar naj bi se kmalu zmanjšalo na 2500. Trump je namreč ukazal delni umik ameriške vojske iz Afganistana, preden bo predsedniško mesto prevzel njegov naslednik Joe Biden, čeprav je javno omenjal tudi možnost popolnega umika do konca leta. Tako pa bo vojna v Afganistanu prešla še v roke četrte ameriške vlade. Začel jo je predsednik George Bush mlajši, nadaljevala Barack Obama in Trump, po 20. januarja pa tudi Biden.

Afganistanske oblasti so sicer pričakovale krčenje ameriških enot, od katerih pa so močno odvisne. Talibani namreč izvajajo ofenzive po državi blizu pomembnih mest, vladne sile pa imajo številne izgube.

Kot poroča New York Times, so afganistanske oblasti ameriško vojaško navzočnost videle kot ključno spodbudo za talibane, naj raje kot neskončno vojno izberejo pogajanja. Zdaj se številni v Afganistanu, tudi v vladi, bojijo, da bodo talibani Trumpovo potezo razumeli kot jasen znak, da se ZDA umikajo iz države, ne glede na to, kaj bodo uporniki počeli. Nihče pa naj ne bi pričakoval, da bo Biden vrnil enote v Afganistan.

Ameriški časopis navaja upokojenega afganistanskega generala in vojaškega analitika Atikulo Amarkela, ki je dejal, da afganistanska vojska sama ni dovolj močna, da bi premagala "teroriste". Po njegovih besedah so talibani močnejši kot kdaj koli prej, in če ZDA odidejo in prenehajo podpirati vojsko, ta ne bo dolgo zdržala.

Trumpova odločitev o dodatnem umiku sil medtem vznemirja zavezništvo Nato. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je v odzivu tako posvaril pred "zelo visoko ceno prezgodnjega ali neusklajenega odhoda". Napovedal pa je nadaljevanje "urjenja, svetovanja in pomoči" afganistanski vojski tudi ob zmanjšanju ameriške navzočnosti.

ZDA zmanjšujejo število vojakov v Afganistanu kljub neizpolnjevanju februarskega dogovora s talibani. Talibani so se namreč zavezali k ločitvi od teroristične meže Al Kaida, ki je leta 2001, ko je izvedla napade v ZDA, uživala njihovo zaščito, ob tem pa naj bi tudi drugim terorističnim skupinam onemogočali iskanje zatočišča v Afganistanu.

A oktobra je bil poveljnik Al Kaide ubit na vzhodu države, na območju pod nadzorom talibanom, New York Times pa poroča, da ni nobenih dokazov o odločni prekinitvi stikov med Al Kaido in talibani.

Medtem Nemčija poziva k premisleku o učinku umika enot na mirovna pogajanja. Nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da morajo članice Nata paziti, da ne ogrozijo pogajanj s prezgodnjim umikom. Ta mora biti jasno pogojen, meni Maas.

V Afganistanu je skupaj z ameriškimi okoli 11.000 Natovih vojakov, ki pa so močno odvisni od vojske ZDA, predvsem njene zračne podpore in logistični zmogljivosti.

Da bo najverjetneje sledilo delnemu ameriškemu umiku, je sporočilo Združeno kraljestvo, ki ima v Afganistanu okoli 1000 vojakov. Britanski obrambni minister Ben Wallace je dejal, da ima britanska vojska v Afganistanu omejene zmožnosti delovanja neodvisno od ZDA, a da si prizadevajo biti bolj samostojni.

V Afganistanu delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so bili prvič tja napoteni marca 2004.

Vlada in talibani dosegli dogovor – o nadaljevanju pogajanj

Medtem so predstavniki talibanov in afganistanske vlade v začetku decembra sporočili, da so dosegli dogovor o nadaljevanju pogajanj. Gre za prvi pisni sporazum med stranema v 19 letih vojne, poroča Al Džazira.

Sporazum na treh straneh naj bi bil prelomen, ker pogajalcem omogoča premik k bolj vsebinskim vprašanjem, tudi o ustavitvi ognja.

Do sporazuma je prišlo po večmesečnih pogajanjih v glavnem mestu Katarja Dohi. Talibani sicer ne priznavajo legitimnosti afganistanske vlade pod vodstvom predsednika Ašrafa Ganija.

Vojni zločini tujih sil

Med tujimi vojaki v Afganistanu je po poročanju BBC-ja tudi okoli 400 avstralskih. Štiriletna preiskava njenega ravnanja v tej državi, ki so jo leta 2016 sprožila poročila žvižgačev in lokalnih medijev o umorih neoboroženih moških in otrok, je pokazala, da obstajajo verodostojni dokazi o vojnih zločinih, ki so jih med letom 2009 in 2013 v Afganistanu zagrešile avstralske sile.

Njenim posebnim enotam se tako očita, da so bodisi nezakonito ubile bodisi naročile uboj 39 Afganistancev, tako zapornikov kot civilistov. Preiskava je pokazala "verodostojne informacije", da je bilo 25 zdajšnjih ali nekdanjih avstralskih vojakov vpletenih v hude zločine. Med žrtvami, ki jih omenja 531-stransko poročilo, ni bilo borcev.

Afganistanske organizacije za človekove pravice so avstralsko vlado že pozvale, naj družinam umorjenih izplačajo odškodnine, toda avstralski premier Scott Morrison je dejal, da vlada o čem takem trenutno ne razmišlja, čeprav se je poveljnik avstralskih oboroženih sil general Angus Campbell po objavi poročila opravičil afganistanskemu ljudstvu.

Preiskavo je vodil vrhovni sodnik zvezne države Novi Južni Wales Paul Brereton, njegova ekipa pa je govorila s 423 očividci in pregledala več kot 20.000 dokumentov in 25.000 slik.

Očitki o vojnih zločinih letijo tudi na britansko in še bolj na ameriško vojsko. A ZDA preiskavo zavračajo in se proti njej aktivno borijo. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je tožilki sodišča Fatou Bensouda marca letos sicer dovolilo začetek preiskave morebitnih vojnih zločinov, ki bi jih med letoma 2003 in 2014 lahko zagrešili talibani, afganistanska vojska ali ameriške sile, vključno z obveščevalno agencijo Cia.

ICC se je za začetek preiskave odločil po preliminarni preiskavi leta 2017, ki je pokazala, da obstajajo utemeljeni sumi, da je prišlo v Afganistanu do vojnih zločinov in da ima ICC pristojnost za njihovo preiskovanje. ZDA medtem pristojnosti ICC-ja ne priznavajo in so v odzivu na preiskavo sprejele sankcije proti uslužbencem sodišča, vpletenim vanjo, vključno s tožilko Bensouda.