V najnovejšem poročilu z naslovom "Preprosto ubijejo" AI opozarja, da se je število pobojev v okviru kampanje sicer zmanjšalo, a se zunajsodni poboji tri leta po Dutertejevem prihodu na oblast še vedno nadaljujejo.

"Po treh letih je 'vojna proti mamilom' predsednika Duterteja še vedno veliko podjetje za ubijanje, za katero najvišjo ceno plačajo revni," je povedal regionalni direktor AI-ja za vzhodno in jugovzhodno Azijo Nicholas Bequelin.

AI poziva Svet ZN-a za človekove pravice, naj sprejme resolucijo, ki bi pozvala k preiskavi, "da bi se končali ti zločini in zagotovile pravice in odškodnine številnim družinam in žrtvam". 47-članski organ pa pa naj bi o resoluciji glasoval ta teden, poroča Reuters.

V svojem drugem poročilu na to temo od leta 2016 organizacija navaja, da večino tarč kampanje izberejo s seznama za nadzor nad mamili. Imena za ta seznam zagotavljajo lokalni uradniki, ki so "pod izjemnim pritiskom policije", da ves čas sporočajo osumljence. Na teh seznamih ostanejo za vedno, tudi če nehali uporabljati mamila, opozarja poročilo.

Uradni podatki: ubitih najmanj 6.600 ljudi

Po uradnih podatkih filipinskih oblasti je bilo v policijskih operacijah proti mamilom med 1. julijem 2016 in 31. majem letos ubitih najmanj 6.600 ljudi. Vendar pa je po navedbah AI-ja zaradi "namernega prikrivanja in dezinformacij vlade nemogoče vedeti, koliko ljudi natančno je bilo ubitih v kampanji proti mamilom".

AI opozarja, da poteka na Filipinih "nevarna normalizacija" nezakonitih usmrtitev in policijskih zlorab.

"Pri oceni trenutnih razmer je po našem mnenju najpomembnejša sistematičnost kršitev," je povedal Bequelin. Mediji so izgubili zanimanje za poboje, oblasti pa jih ne preiskujejo in ne zagotavljajo zdravljenja za odvisnike. "Obstajajo zadostni dokazi, da zagrešeni zločini lahko predstavljajo zločine proti človečnosti," so dodali v AI-ju.

Ob tem so v organizaciji kritični do mednarodne skupnosti, ker ni obravnavala teh "resnih kršitev človekovih pravic", kar da je vlado opogumilo, da je okrepila pritiske na neodvisne medije, zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste.

Manila je v preteklosti že večkrat zavrnila podobne pozive k preiskavi t. i. vojne proti mamilom. Vlada zavrača obtožbe, da je policija usmrtila uporabnike mamil in preprodajalce, dodaja pa, da lahko družine žrtev sprožijo pravne postopke zoper policijo.