Potem ko je 42-letna Ardern dejala, da "v sebi nima več dovolj energije", da bi lahko delo premierke še opravljala dobro, so jo dan po prespani noči novinarji ustavili na letališču v Napierju. Dejala jim je, da "občuti več stvari, od žalosti do občutka olajšanja", in da je prvič po dolgem času res dobro spala. Zagotovila je, da zaradi odhoda s položaja nima nobenih obžalovanj.

Zavrnila je tudi očitke, da je na njeno odločitev o umiku vplivala mizoginija in grožnje njej ter njeni družini. Nekateri politiki in politični komentatorji so namreč opozorili, da je na to, da nima več energije, vplivalo tudi "stalno zmerjanje in poniževanje" premierke ter osebni napadi nanjo. Nekateri poslanci celo trdijo, da je bila "prisiljena zapustiti pisarno", zato so pozvali k izboljšanju politične kulture v državi.

"Žalosten dan za politiko je, ko je izjemna voditeljica prisiljena oditi zaradi stalnih osebnih napadov in zmerjanj. Njena družina je bila v zadnjih dveh letih deležna najhujših napadov," je dejala voditeljica maorske stranke Debbie Ngarewa-Packer. Nekdanja novozelandska premierka Helen Clark je prav tako opozorila, da še nihče ni bil deležen tolikšnih napadov kot prav Jacinda Ardern.

Ona pa je glede tega dejala, da "ima sporočilo za vse ženske na vodstvenih položajih in dekleta, ki si želijo imeti vodilno vlogo v družbi". "Lahko imate družino in pomembno vlogo. Pri vodenju lahko izberete svoj slog," je dodala. Na vprašanje, ali so grožnje prispevale k njeni odločitvi, je dejala: "Seveda imajo vpliv. Navsezadnje smo ljudje. A to ni bila glavna stvar pri moji odločitvi." Napovedala je še, da si želi po umiku več časa preživeti z družino in biti ob hčerki, ki bo čez nekaj mesecev zakorakala v šolo.

Sorodna novica Novozelandska premierka presenetljivo napovedala odstop s položaja

Premier bo Hipkins

Ardern bo odstopila 7. februarja, že v nedeljo pa bodo poslanci laburistične stranke izbirali novega voditelja.

Iz stranke so sporočili, da bo Jacindo Ardern na položajih vodje stranke in predsednika vlade nasledil 44-letni Chris Hipkins, ki je bil do zdaj minister za izobraževanje. Hipkins je bil edini kandidat.

Hipkins je v času pandemije covida-19 vodil vladne protikoronske ukrepe. Pozneje je priznal, da bi morala država zelo stroge ukrepe mnogo prej sprostiti, piše BBC.

Med kandidati se je sicer omenjala tudi pravosodna ministrica, 39-letna Kiri Allan, ki bi lahko bila prva premierka maorskih korenin in tudi prva istospolno usmerjena voditeljica države. Govorilo se je tudi o 42-letnem Michaelu Woodu, ministru za promet in varnost na delu.

Priljubljenost Jacinde Ardern se je zaradi dolgega zaprtja države, v zadnjem času pa tudi zaradi vse slabšega gospodarskega položaja, rasti življenjskih stroškov in zvišanja stopnje kriminala močno znižala. Po javnomnenjskih anketah je imela najnižjo stopnjo priljubljenosti od prihoda na premierski položaj leta 2017.