Novi stadion nogometnega kluba Guangzhou Evergrande v Gvangdžovu na Kitajskem, ki bi postal eden največjih nogometnih stadionov na svetu po številu gledalcev, bo sprejel kar 105.000 nogometnih navdušencev. Velikopotezni so tudi načrti za gradnjo megalomanskega objekta, katerega podoba sloni na obliki lotosovega cveta, ocena gradnje, ki se je začela aprila lani, pa je 1,86 milijarde dolarjev.

"Stadion Evergrande bo svetovna znamenitost, kot sta Opera v Sydneyju in Burdž Kalifa v Dubaju, to bo tudi pomemben simbol kitajskega nogometa v svetu," je dejal suvereno Šu Džjajin, predsednik nepremičninskega konglomerata Evergrande, ki je z visokimi cilji kupil nogometni klub leta 2010.

Enajst let pozneje je to zasebno kitajsko podjetje oziroma skupina, ki zaposluje 200.000 ljudi, v krču klavrnega propada s 300 milijardami dolarjev dolga, kar je na Kitajskem že izzvalo proteste, manjši kaos na svetovnih borzah in ugibanja o novi svetovni gospodarski krizi, pri čemer mora kitajska centralna oblast ohraniti dostojnost na mednarodnem parketu in predvsem ohraniti zaupanje vlagateljev.

Stečaj mu grozi v 30 dneh, Peking zavit v molk

Kitajski nepremičninski velikan Evergrande se je prejšnji teden sicer v zadnjem trenutku dogovoril z imetniki njegovih obveznic, izdanih na kitajskem trgu, nobenih informacij pa ni ponudil glede obveznosti do imetnikov obveznic, izdanih v tujini, ki bi jih prav tako moral poplačati prejšnji teden. Zdaj mu grozi stečaj v roku 30 dni, uradni Peking se je zavil v molk. Govorimo o obveznostih v višini 83,5 milijona dolarjev (71,5 milijona evrov), in videti je, da so vlagatelji ostali praznih rok. Še en rok bo potekel v sredo, ko bo moral Evergrande plačati 47,5 milijona dolarjev (40,7 milijona evrov) imetnikom obveznic, izdanih v ZDA.

Zmanjšanje zaupanja kitajskih potrošnikov (cene kupljenih nepremičnin so padle tudi za polovico) bi se lahko zelo kmalu poznalo tako na nepremičninskem trgu kot denimo v jeklarstvu in prodaji luksuznih dobrin. Prav tako pa bo treba najti odgovor za ohranitev socialnega miru v družbi, "da na koncu ne bo revolucije (...) Kitajska mora, vsaj na zunaj, ohraniti videz urejene države, v kateri stvari delujejo," opozori vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments Aleš Lokar.

Sorodna novica Evergrande se je po dogovoru z vlagatelji izognil bankrotu

Nepremičninski kaos: 1300 nedokončanih gradenj na Kitajskem

Podjetje trenutno vodi več kot 1300 večinoma nedokončanih gradbenih projektov v 280 mestih po vsej Kitajski, med njimi tudi nogometni stadion v Gvangdžovu, čigar ime Lotos je bil hommáge temu mestu cvetja, ki naj bi bil končan leta 2022.

Lotos je namreč pomemben simbol tako kitajske kulture kot budizma; tako kot ta vodna rastlina z velikimi, vodni liliji podobnimi cvetovi, zraste iz teme blata pod gladino vode, zacveti na svetlobi v vsej svoji lepoti, odcveti in nato znova vzbrsti, tako je opomin na vseživljenjsko spreminjanje, pa ne le posameznika, tudi kitajske družbe kot celote.

Kako se je Evergrande izmuznil nadzoru Komunistične partije?

Toda, kako je mogoče, da se zasebno podjetje v komunistični državi, kot je Kitajska, sploh lahko zadolži za 300 milijard dolarjev? "Odgovor ni enoznačen," pripomni poznavalka Kitajske in dopisnica Dela za Azijo Zorana Baković.

Razloga sta hitra gradnjo nepremičnin na Kitajskem in dejstvo, da je imela oblast za to interes (država v gradbeništvo vlaga kar 29 odstotkov BDP-ja), poleg tega pa je vsa zemlja na Kitajskem v lasti države. "Kmetje, ki so živeli na zemljišču, načrtovanem za novo urbano središče, nimajo pravice reči, da se ne bodo izselili, prav tako pa ne morejo postavljati pogojev za pogajanja," opozori.

In dalje, hitro razvijajoč se gradbeni in nepremičninski trg je kot v marsikateri državi postal stroj za pranje denarja. "Evergrande je bil eden od teh strojev, ki sam po sebi ni vstopal v nezakonite sfere, ampak je preprosto zelo pogosto gradil ogromna naselja, v katerih ni nikoli nihče živel. Ta stanovanja in zgradbe so najpogosteje kupovali partijsko privilegirani kadri, ki so bili na vrhu zaslužkarjev in ki so v tem sivem območju denar spremenili v nepremičnino," pove poznavalka Kitajske.

Sorodna novica Svetovna zadolženost se bliža 300 bilijonom dolarjev

Tovrstna načrtna gentrifikacija pa je bila pravzaprav tudi način, s katerim je Evergrande služil Komunistični partiji Kitajske. "Tudi ta nogometni klub je Ši Džjajin kupil, ko je prišel na oblast predsednik Ši Džinping, ki obožuje nogomet in ima visoke ambicije, da postane Kitajska nogometa sila in eden od organizatorjev svetovnega prvenstva". Ši Džjajin je bil zaupanja vreden partijski tajkun, član izbrancev, pravi sogovornica, ki so imeli dostop do posojil pri kitajskih komercialnih bankah, "ki pa so prav vse v državni lasti (...) Kitajska je v vseh teh 25 letih živela s posojili, ki so bila ključni vir finančne energije za rast tako velikih korporacij. Vprašamo se lahko, kako se je podjetje izmuznilo nadzoru? Ni se, vse je bilo storjeno zavestno. Zadolžen ni le Evergrande, zadolžena je celotna Kitajska, a o tem se zelo redko piše in redko govori. Kitajski dolg je eden največjih na svetu," še doda Zorana Baković.

Skupna zadolženost Kitajske je bila konec lanskega leta 270 odstotkov BDP-ja, leta 2019 pa 246 odstotkov BDP-ja.

Ko postanejo konglomerati premočni, je sporočilo jasno: država je le ena

Del razloga za propad Evergranda pa je tudi to, da je Kitajska uvedla novo, strožjo zakonodajo, s katero je omejila zadolževanje zasebnih podjetij, korporacij. Politika t. i. treh rdečih črt narekuje: 70-odstotno pokritost obveznosti do sredstev brez upoštevanja predplačil prodanih pogodbenih projektov; zgornjo mejo neto dolga pri 100 odstotkih lastniškega kapitala; razmerje med gotovino in kratkoročnimi posojili pa mora biti vsaj pri koeficientu 1,0.

Sorodna novica Kitajska z rekordno globo Alibabi zaradi izvajanja monopola

Torej, ko so se kitajske banke le začele ukvarjati s slabimi posojili, so kot žrtev izbrale zasebno podjetje. "Evergrande je le eno od velikih zasebnih korporacij, ki jih stiskajo za vrat, slišali smo za Alibabo, vemo, kaj se dogaja s Tencentom," spomni Zorana Baković.

Aleš Lokar dodaja, da je kitajska partija ocenila, da so konglomerati (Amazon, Facebook) preprosto postali premočni: "Vse to pa gre tudi v smer nekega sporočila, da je lahko oblast le ena, ne moreta biti dve. Ne more obstajati država v državi."

Podobnost s hrvaškim Agrokorjem, manj z Lehman Brothers

In kaj zdaj, bi lahko dolg zasebnega podjetja poplačala država? "Trenutno ne kaže na to. V Pekingu pripravljajo zakon o Evergrandu. To me zelo spominja na hrvaški Agrokor, ki je vplival na zelo široko območje, tudi takrat so pripravili zakon o Agrokorju in tudi Agrokor je bil nadzorovano detoniran. Menim, da se bo tako zgodilo tudi v tem primeru, seveda pa sta primera neprimerljiva tako glede številk, vpliva, posledic in potresa, ki ga bo izzval," pove novinarska kolegica.

Sorodna novica Največji padci letos: Bi bil lahko Evergrande novi Lehman?

Sogovornica meni, da se kitajske oblasti pripravljajo na nadzorovan razpad Evergranda, ki bi ga rekonstruirali po delih. Nekaj podobnega so izvedli že v preteklosti v primeru nepremičninskih velikanov Anbang in HNA.

Enako oceno poda tudi Aleš Lokar: “Evergrande bo očitno urejena demontaža konglomerata. Projekti se bodo zaključili,” pove strokovnjak, ki pa ne vidi podobnosti s stečajem ameriške družbe Lehman Brothers, kot so navajali nekateri svetovni mediji in strašili z vnovično gospodarsko krizo.

“Na borzi smo videli manjši popravek, tečaji so upadli za pet odstotkov, ampak so od začetka leta bistveno višji. S svetovnega vidika se zgodba ni bistveno spremenila, se je pa zagotovo s kitajskega,” nadaljuje Lokar in poudari, da so se borze zdaj usmerile na druga ključna vprašanja: "In to je vprašanje višine obrestnih mer, predvsem leta 2022, bodo na tem področju spremembe ali ne? Kako bodo centralne banke dodajale manj likvidnosti, kot zdaj, kakšen bo tu proces? Evergrande je bil torej en manjši opomin, da tveganje v finančnem svetu obstaja."

Mladi Kitajec se brez stanovanja težko poročiti

Šu Džjajin, ki ima danes pod palcem deset milijard dolarjev, je podjetje Evergrande (kitajsko Heng Da Group) ustanovil leta 1996, zaradi težnje oblasti po rastoči urbanizaciji. Danes je Evergrande drugo največje zasebno podjetje na Kitajskem, ki ima poleg nepremičnin in nogometnega stadiona v lasti tudi tovarno električnih vozil New Energy Vehicle (znano tudi kot Evergrande Auto), pa zabaviščne tematske parke, parke za zdravje in gibanje (Evergrande Wealth) ter celo ustekleničeno vodo.

"Kitajci sicer podjetje povezujejo predvsem z nepremičninami," pove Zorana Baković. Nepremičnine na Kitajskem so, v nasprotju z Evropo, postale naložba, način varčevanja, bančna varčevanja niso več priljubljena. "Mladi Kitajec si bo težko našel dekle, s katerim se bo poročil, če nima svojega stanovanja. Nepremičnine so povezane z najglobljimi eksistencialnimi interesi."

Novejša stanovanja na Kitajskem tako že dolgo niso več podoba majhnih utesnjenih sobic, "to so stanovanja s povprečno kvadraturo 20 kvadratnih metrov na osebo, pa vse do razkošnih stanovanj z opremo, ki si jo lahko le predstavljate. Evergrande je bil povezan s srednjim družbenim slojem prebivalcev na Kitajskem, ki se mu je izboljševal življenjski standard in ki je zahteval boljše bivalne razmere v vseh pogledih, začenši s standardi stanovanj," razloži sogovornica in doda, da je bila intenzivna urbanizacija, ki jo Kitajska izvaja zadnjih 25 let, tesno povezana z gradnjo nepremičnin, "saj vpliva na vse vidike posameznika: od njegove plače in varčevanja do prihodnosti njegovih otrok".

Država bo poskusila pomiriti vlagatelje

Pretirano zadolževanje in novi državni ukrepi so velikana Evergrande stisnili v kot, morda celo bolj, kot recimo spletnega velikana Alibabo: “Kitajcem bo morda malo težje kupovati na spletu, a našli bodo alternativo. Če pa na črni seznam uvrstite Evergrande in ta propade, potem bo velik del kitajskega prebivalstva ostal brez svojih stanovanj ali pa se bodo znašli v zelo neugodnem položaju, saj je od 1300 projektov, ki jih vodi Evergrande, veliko nedokončanih. In kaj bo zdaj s temi ljudmi? Od tega bo odvisno, kako močni bodo družbeni neredi,” še pripomni Zorana Baković.

Mnogi so namreč izgubili vloženo vrednost v nepremičnino, saj so cene padle, ponekod za tretjino, drugje tudi za polovico. Evergrande pa je šel celo tako daleč, da je od svojih zaposlenih zahteval posojilo. Da, prav ste prebrali. Po poročanju The New York Timesa, je podjetje že aprila letos od svojih zaposlenih zahtevalo kratkoročno posojilo, sicer bodo izgubili bonuse. Ob tem navaja zgodbo nekega zaposlenega, ki si je pri svojcih izposodil 200.000 dolarjev in v podjetje vložil še 75.000 dolarjev prihrankov, ki jih je vložil v Evergrande Wealth.

Kitajska centralna banka: zaščitili bomo potrošnike

Obupani delavci in vlagatelji zdaj upajo na posredovanje kitajske vlade. Po navedbah Reutersa so oblasti v Šendženu že zagnale preiskavo v enoti Evergranda za upravljanje premoženja, kar nakazuje, da bi oblasti lahko posredovale v primeru nepremičninskega velikana. Kitajska centralna banka je medtem v ponedeljek obljubila, da bo zaščitila potrošnike.

"Sledili bodo pogovori. Finančne podpore so že obljubljene, verjetno bo večji del denarja, ki ga je kitajska vlada namenila za reševanje Evergranda, šel v pomirjanje njegovih strank, vlagateljev, da bi država zaščitila svoj mednarodni ugled (...). Partijska oblast zdaj nadzira predvsem kolaps Evergranda, da ta ne bo izzval množičnih protestov in destabiliziral socialne stabilnosti, ki partiji veliko pomeni," še pove Delova dopisnica.

Adijo, lotosov stadion

Zaradi finančnih težav Evergranda pa je 300-milijonskemu dolgu zapadel tudi v Ayiji sloviti večkratni prvak Guangzhou Evergrande, nogometni klub, ki je že pred začetkom sezone prevzel svoje nekdanje ime Guangzhou FC, kot kaže, pa bi lahko zdaj končal v rokah regionalne vlade Gvangdžov (ki bi prevzela do 15-odstotni delež), preostalo bi upravljala država.

Spremenil pa se je tudi načrt lotosovega stadiona. Nova zasnova je sicer nekoliko manj barvita, a nič manj pompozna. S svojo podobo aludira na podobnost s krono lotosovega cveta, s svojimi ostrimi robovi pa koketira z obliko diamanta – okrožje Panjdžu, kjer bo stadion stal, je namreč pomemben svetovni igralec v industriji dragega nakita. Objekt bo v višino meril 86 metrov, kar je ekvivalent 35-nadstropni stolpnici. Imel bo sedem nadstropij in dve kletni etaži, pa garažno hišo za več kot 4800 avtomobilov in 2500 koles na zunanjih površinah.

Ali bo stadion dejansko končan do leta 2022, je obstalo v zraku oziroma na vodi, iz katere lahko vznikne novi lotosov cvet. China Evergrande Group je sicer v torek potrdila, da bo.