Dogajanje je za MMC opisal Urban Špital z ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je dogajanje spremljal v Biškeku.

Kot vodja projektov pri neprofitni organizaciji, ki v Kirgiziji uničuje zaloge streliva, ste v državo prišli na službeno pot tik pred parlamentarnimi volitvami. Kakšno je bilo tedaj stanje v prestolnici?

Opazil sem, da ljudje čutijo negotovost. Domačini so sicer razlagali, da volitve potekajo normalno, da so se vsi predstavniki političnih strank sestali s kirgiškim predsednikom Suronbajem Šenbekovom, zato smo pričakovali, da ne bo težav. Kljub temu je bilo čutiti dvom in negotovost, saj ima Kirgizija zelo mlado demokracijo in je v preteklosti med volitvami pogosto prihajalo do sporov.

Kaj se je dogajalo med parlamentarnimi volitvami, ki so potekale prvo nedeljo v oktobru?

Vse nepravilnosti težko komentiram, vedelo pa se je, da stranke že pred volitvami kupujejo glasove. Tudi nam kot tujcem je bilo jasno, kakšna je cena glasov na severu in kakšna na jugu države, to med ljudmi ni bila nikakršna skrivnost.

Cena za glas na volitvah v Biškeku je bila okrog 40 dolarjev (slabih 34 evrov), cena za glas na jugu države pa 100 dolarjev (slabih 85 evrov).

O tem so govorila tudi prva poročila opazovalcev, ki so spremljali volitve, saj so ugotavljali, da naj bi z avtobusi volivce vozili na volišča, ljudje pa naj bi ob izhodu iz stavb, kjer so oddali svoje glasove, prejeli ovojnice. Tega sam nisem videl, je pa vse opisano v poročilu volilne komisije, ki je volitve v Kirgiziji razveljavila. Med drugim se je na jugu države že nekaj dni pred volitvami zgodil pretep med podporniki dveh strank. Med ljudmi je tudi sicer vladala negotovost, čutila se je napetost.

Kako to, da ste prav v tem času bili v Kirgiziji?

Službeno se vsaka dva meseca oglasim v tej državi, tokrat sem šel tja prvič po epidemiji novega koronavirusa. Skupaj z dvema kolegoma – ena od njiju je Kirgizijo obiskala prvič – sem bil nastanjen v hotelu v Biškeku. Tam smo bili na varnem, če pa bi šlo predaleč, smo pripravili tudi evakuacijski načrt. Kaj se v državi dogaja, smo izvedeli predvsem od zaposlenih v naši organizaciji, ki delujejo v več kirgiških krajih, tako da smo bili med bolje obveščenimi. Ujeli smo še zadnjo možnost, da z letalom zapustimo državo, saj so, medtem ko smo leteli v Carigrad, zaradi nemirov vse meje zaprli.

Kaj se je dogajalo v Biškeku po volitvah?

Po volitvah, ki so potekale brez kakršnih koli nemirov, smo čakali na uradne izide, težav pa ni bilo. V ponedeljek popoldne so najprej razglasili, da so v parlament prišle le tri stranke, četrta pa je ostala tik pod relativno visokim parlamentarnim pragom sedmih odstotkov glasov. Ta stranka je pozneje parlamentarni prag presegla.

Popoldne so se na osrednjem trgu v prestolnici začeli zbirati protestniki na sprva mirnem shodu. Ljudi so nagovarjali predsedniki strank, ki so trdili, da volitve in njihovi izidi niso legitimni, ter izražali željo, da se razveljavijo. Zbralo se je več kot šest tisoč ljudi, ki so začeli zvečer razgrajati pred Belo hišo, kot pravijo tamkajšnjemu parlamentu.

Ko so želeli vstopiti v zgradbo in se obešali po ograjah, jih je začela preganjati policija. Shod se je premaknil na ulice, kjer so policisti lovili protestnike in je prihajalo je do spopadov. Slišati je bilo poke, uporabljali so solzivec, protestniki so oblikovali barikade. Lovili so se, dokler se policija v nočnih urah ni umaknila. Okrog enih ponoči je prišla do nas informacija, da so protestniki vdrli v parlament. Pozneje so razveljavili volitve, kar so najprej zahtevale množice, zatem generalni tožilec, potem pa je to določila volilna komisija.

Kaj je sledilo vdoru protestnikov v parlament?

Sorodna novica Odstopila premier in predsednik parlamenta v Kirgiziji, volitve razveljavili

Protestniki so odstavili ljudi na vodstvenih položajih v državi in namesto njih imenovali predstavnike iz svojih vrst. Kot enega prvih so odstavili generalnega tožilca. Navadno je novo funkcijo prevzel vodja tiste stranke, ki je prva vdrla v prostore posamezne državne ustanove. Tako so se v ponedeljek zamenjali trije generalni tožilci, čez nekaj dni pa se je nekdanji generalni tožilec vrnil v pisarno in svojim delavcem dodelil nove naloge ter nadaljeval delo. Nekdanji položaji še vedno veljajo, saj protestniki niso upoštevali postopkov za njihovo razrešitev. Večinoma je šlo le za začasne zamenjave, čeprav so protestniki trdili obratno.

Informacije, ki so prišle do nas, so bile sicer zelo skope, denimo, da je nekdo postal novi generalni tožilec ali minister za notranje zadeve. V tistem trenutku se je vse dogajalo spontano, postopkov, ki sicer veljajo v državi, niso upoštevali. Predsednik Šenbekov je poudaril, da želi, da spoštujejo demokratične norme, ki veljajo v Kirgiziji.

Poleg tega so protestniki izpuščali zapornike, nekdanje politike, ki so bili med drugim obsojeni korupcije in različnih zločinov. Hkrati so uničili veliko dokumentov, kar pomeni, da na sodiščih tem ljudem ne bo mogoče ponovno soditi, saj dokazov ni več.

Zakaj so izidi volitev povzročili razburjenje?

Mislim, da je bilo krivo predvsem negodovanje strank, ki niso dosegle parlamentarnega praga. Prizadevale so si, da bi bil prag za vstop v parlament nižji od sedanjih sedem odstotkov glasov. Zunaj parlamenta so ostale zelo različne stranke, nekatere med njimi podpirajo tudi vladajočo oblast.

V državi po mojem mnenju v splošnem težko govorimo o opozicijskih in koalicijskih strankah, saj so vse zelo mlade, več strank, ki so pred tem vladale, pa je pred novimi volitvami razpadlo zaradi različnih političnih teženj.

Opažam, da stranke v Kirgiziji večinoma nimajo jasnih ideoloških izhodišč, kot je značilno za stranke na Zahodu, ampak predstavljajo posamezne interesne skupine. Kirgizija je še vedno država, ki temelji na klanih, tam so družinske vezi zelo pomembne, stranke delujejo na območjih, kjer prevladuje določen klan, s katerim so povezane. Velik del članov neke stranke je pogosto v sorodu, takšna je tam politična kultura.

Sorodna novica Kirgiški predsednik v prestolnici razglasil izredno stanje, pripravljen je odstopiti

Kakšne posledice je pustilo dogajanje v prestolnici?

Vdori v stavbe so povzročili veliko gmotno škodo, nekaj ljudi je umrlo, večinoma pa jih je iz zgradb zbežala. Ko na ulicah ni bilo policije, je vladala negotovost. Razširil se je kriminal, veliko škode so imela podjetja, saj so ljudje med drugim vdirali v trgovine in oropali več bank ter denimo tovarno, kjer predelujejo zlato. Zaradi kraj in nemirov so v državi razglasili izredno stanje, na ulice pa poslali vojsko.

Pred našim hotelom je na primer kar nekaj časa promet usmerjal nekdo, ki se je odločil, da bo pri velikih zastojih, ki so nastali na cestah, pomagal. Ljudje so na različne načine prevzeli pobudo, pri čemer so bili zelo dejavni mladi, ki so med drugim poskrbeli, da v parlamentu ni prihajalo do kraj.

Dogajali so se tudi neuspeli poskusi, da bi z glasovanjem zamenjali predsednika parlamenta in spremenili ustavo, s čimer bi vzpostavili parlamentarni sistem namesto predsedniškega.

Kakšen bi lahko bil razvoj dogodkov v prihodnje?

Zdaj kaže, da bo delovala prehodna vlada, preden bodo ponovno izvedli volitve. Kako bodo to speljali in ali bodo pred tem uvedli kake spremembe, težko napovedujem. V najslabšem možnem scenariju bi lahko prišlo tudi do večjih konfliktov, a ocenjujem, da se to ne bo zgodilo, saj se je stanje umirilo.

Na to je vplival tudi predsednik Šenbekov, ki je izjavil, da si sporov ne želi, češ da bi lahko vojsko na ulice poslal že prvi dan, ko so potekali nemiri. Dejal je tudi, da si želi mirnih rešitev in spoštovanja vladavine prava. Čeprav so želeli protestniki sprva odstaviti predsednika, so se te težnje ustavile. Mnogi ljudje si želijo, da se stanje razreši, in mislim, da se to dogaja.

Kakšne so sicer zdaj v Kirgiziji razsežnosti epidemije novega koronavirusa?

Podobno kot po vsem svetu se tudi tam pripravljajo na drugi val. Prvi val je bil za državo izjemno težka preizkušnja, saj so stroge ukrepe za zajezitev novega koronavirusa začeli izvajati zelo hitro, ko pa so jih razrahljali, so se v Kirgizijo množično vračali ljudje, ki živijo v Rusiji in na Bližjem vzhodu, kar je povzročilo velik porast covida-19. Zaradi tega so zdaj v državi zelo dobro organizirani, pred vstopom v restavracije in trgovine si razkužujejo na primer tudi stopala, razkužila imajo povsod, v notranjih prostorih morajo obvezno nositi maske. Tudi na proteste so še pred vodo in hrano prinesli razkužila in maske. Tako je bilo na začetku, z zaostrovanjem dogajanja pa so to dali na stran.