Kitajsko gospodarstvo je v drugem četrtletju zaznalo padec BDP-ja za 6,2 odstotka po rasti v prvem četrtletju za 6,4 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki kitajskega statističnega urada.

"Gospodarske razmere so še vedno zaostrene, tako doma kot v tujini, upočasnjuje se svetovna gospodarska rast, krepijo se zunanje nestabilnosti," je podatke komentiral predstavnik urada Mao Šengjong.

Gospodarska rast, ki je najnižja od leta 1992, je predvsem posledica ameriških uvoznih carin in trgovinskega spora z ZDA. Kitajska vlada je sicer za letošnje leto napovedala med 6- in 6,5-odstotno gospodarsko rast, potem ko se je lani BDP okrepil za 6,6 odstotka.

Kitajska vlada ne bo dovolila, da gospodarska rast pade pod 6 odstotkov

Peking je pred časom že uvedel številne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, vendar mu ni uspelo izničiti negativnega učinka padca povpraševanja iz tujine in domačega povpraševanja.

"Še veliko možnosti je za ukrepanje," je o morebitnih novih ukrepih in načinih spodbujanja gospodarske rasti dejal Mao. Številni so namreč prepričani, da bi rahljanje monetarne politike lahko spodbudilo gospodarsko rast. "Kitajska vlada ne bo dovolila, da rast pade pod šest odstotkov," je dodal.

So pa nekateri danes objavljeni statistični podatki kljub temu vnesli nekaj optimizma. Kitajska industrijska proizvodnja je junija narasla za 6,3 odstotka, medtem ko je bila maja rast le petodstotna, kar je predstavljajo najpočasnejšo rast po letu 2002.

Kitajska kritična do ameriških načrtov

Kitajska, ki ima Tajvan za del svojega ozemlja, je bila kritična do ameriških načrtov, da bodo ZDA Tajvanu prodale za 2,2 milijarde dolarjev bojne opreme. Zunanje ministrstvo v Pekingu je že pozvalo Washington, naj ustavi prodajo, saj da gre za "izjemno občutljivo in škodljivo" odločitev.

Prejšnji teden je namreč Pentagon oznanil, da je ameriško zunanje ministrstvo odobrilo prodajo orožja Tajvanu, med njimi 108 tankov Abrams in 250 raket Stinger, ki jih proizvaja ameriška korporacija Raytheon.

Kitajska in Tajvan imata od leta 1949 ločeno upravo, vendar tesne poslovne in kulturne vezi, a Peking vseskozi zahteva, da Tajvan "mora in bo" združen s Kitajsko, "sicer bodo morali uporabiti silo", je pred časom ponovil kitajski predsednik Ši Džinping.