"Hongkonška vlada bo nadaljevala postopek sprejemanja zakona o izročitvi," je poudarila voditeljica Hongkonga Carrie Lam po nedeljskih protestih, ki so se sprevrgli tudi v nasilje.

Po njenih besedah gre za pomembno zakonodajo, ki bo Hongkongu omogočila izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri čezmejnih kazenskih primerih. Protesti so po njenem prepričanju "znak, da so pravice in svoboščine posameznikov v Hongkongu varovane in zaščitene".

Oblasti v Hongkongu zagotavljajo, da bi imela njihova sodišča zadnjo besedo glede izročanja. Kritiki pa opozarjajo, da bi zakon oblastem omogočil, da bi političnim nasprotnikom sodili na celinskem delu Kitajske. Poudarjajo tudi, da bi sprejetje zakona vodilo v nadaljnjo erozijo sodne neodvisnosti, pa tudi, da se "dolga roka oblasti v Pekingu" vmešava v politiko Hongkonga.

Kitajski državni mediji poročajo, da so v ozadju nedeljskih protestov "tuje sile", ki skušajo destabilizirati Hongkong. Kot poroča China Daily, opozicija in njeni "tuji zavezniki" izkoriščajo protestnike za spodkopavanje verodostojnosti vlade. "Nekatere tuje sile izkoriščajo priložnosti, da bi prizadele Kitajsko, ko skušajo ustvariti opustošenje v Hongkongu," piše časnik.

Po podatkih organizatorjev protestov se je na ulicah Hongkonga v nedeljo zbralo več kot milijon ljudi, po podatkih policije pa 240.000. Kakor koli, to so bili eni največjih protestov na ozemlju po umiku britanskih oblasti in prehodu pod Kitajsko oziroma načelo "ena država, dva sistema" leta 1997.