IWC je komercialni kitolov prepovedal leta 1986, potem ko so nekatere vrste zaradi čezmernega kitolova prignali že na rob izumrtja.

Japonska se je po mednarodnem pritisku temu moratoriju pridružila leta 1988, zdaj pa se bo očitno pridružila Islandiji in Norveški, ki prav tako nasprotujeta pravilom IWC-ja glede komercialnega kitolova.

Japonska je članica IWC-ja od leta 1951, oblasti pa lov na kite zagovarjajo, češ da je uživanje kitovega mesa del njihove kulture.

Pričakovana odločitev

Vrsto let je Japonska lovila kite v "znanstvene raziskave" in za prodajo mesa, kar so okoljevarstveniki ostro kritizirali.

Napoved o ponovnem zagonu kitolova je bila sicer pričakovana. O tem se je začelo glasno govoriti že od septembrskega zasedanja IWC-ja v Braziliji, ko je bila Japonska poražena pri predlogu, da bi lahko obnovili komercialni kitolov, ker da so se populacije nekaterih vrst že močno okrepile.

Prejšnji teden pa so v javnost prišle napovedi, da bi se umik te države iz IWC-ja lahko zgodil že prihodnje leto.

Lovili bodo tudi ščukastega kita

Okoljevarstvene skupine opozarjajo, da bo imela poteza resne posledice. Japonska bo zdaj lahko svobodno lovila kite, vključno z vrstami, ki so po IWC-ju trenutno zaščitene, kot je ščukasti kit. Japonska trdi, da so se ščukasti kiti številčno že dovolj okrepili, da po njihovih ocenah ne potrebujejo več zaščite.

Tiskovni predstavnik japonske vlade Jošihide Suga je povedal, da bo komercialni kitolov omejen na japonske teritorialne vode in gospodarska območja. Posledično bo Japonska nehala loviti v vodah Antarktike in na južni polobli, kar okoljevarstveniki pozdravljajo.

Suga je pojasnil še, da bodo umik iz IWC-ja sporočili do konca leta, odločitev pa bo pravno začela veljati s 30. junijem 2019. Takoj zatem naj bi obnovili komercialni kitolov.

Pojedo le malo kitovega mesa

Japonska vlada je v izjavi za javnost sporočila, da IWC ni dovolj predan enemu svojih ciljev, tj. podpiranju trajnostnega komercialnega kitolova. Ob tem so IWC obtožili, da se osredotoča zgolj na cilj ohranjanja števila kitov.

Vrsta obalnih skupnosti na Japonskem že stoletja lovi kite, a je poraba kitovega mesa v državi narasla šele po drugi svetovni vojni, ko so bili proteinsko bogati kiti glavni vir mesa. V zadnjih desetletjih je poraba kitovega mesa močno upadla in predstavlja le pičlih 0,1 odstotka vsega mesa, prodanega na Japonskem.

Kot navaja AFP, gre predvsem za notranjepolitično vprašanje. Konservativci namreč z zagovarjanjem "tradicije", tudi kitolova, nabirajo politične točke. Več ministrov v vladi konservativne Liberalne stranke je podpornikov kitolova, pa tudi premier Šinzo Abe prihaja iz okrožja, kjer je kitolov priljubljen.

Avstralci ogorčeni

Na odločitev Tokia so se z obžalovanjem že odzvali v Avstraliji. Ministrica za okolje Melissa Price je Japonsko pozvala, naj spremeni svojo odločitev in ostane zavezana pravilom IWC-ja.

"Avstralija ostaja odločno proti vsakršnim oblikam komercialnega in tudi tako imenovanega znanstvenega kitolova," je poudarila ministrica in dodala, da je "izjemno razočarana zaradi odločitve Japonske".