Potres z močjo 9.0, eden najmočnejših, kar so jih zaznali, je povzročil ogromne valove, ponekod visoke tudi 40 metrov, ki so zadeli obalo na severovzhodu in poškodovali jedrsko elektrarno v Fukušimi. Prišlo je do izpada energije, voda je uničila nadomestne generatorje, pokvaril se je hladilni sistem, kar je privedlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.

Zaradi nesreče se je moralo izseliti več kot 160.000 prebivalcev. To je bila najhujša jedrska nesreča po Černobilu.

Obmorsko mesto Ivaki, okoli 50 kilometrov južno od elektrarne, je medtem postalo nekakšno središče za delavce, ki sodelujejo pri razgradnji elektrarne. Lastnik restavracije Acuši Niizuma se spominja svoje matere Micuko, ki je umrla v valovih.

Na dan potresa je Micuko skrbela za svoje vnuke. Otrokom je uspelo pobegniti v avto, Micuko pa so odnesli valovi, ko se je vrnila v hišo, da bi vzela svoje stvari. Kot je dejal njen sin, so njeno truplo našli šele po mesecu dni.

62-letna Hiroko Išikava je dejala, da je bil pred desetimi leti hladen dan. Mraz jo vedno spomni na dogodke tistega dne, je dejala.

Cesar Naruhito in premier Jošihide Suga sta mrtve počastila na spominski slovesnosti v Tokiu, po severovzhodu države pa so organizirali še več dogodkov.

Razgradnja elektrarne naj bi trajala desetletja

Država je do zdaj vložila okoli 300 milijard dolarjev v obnovo regije, a območje okoli elektarne v Fukušimi je še vedno zaprto. Stopnja sevanja še vedno povzroča zaskrbljenost, številni ljudje, ki so takrat odšli, so se naselili drugje. Razseljenih je še okoli 40.000 ljudi.

Razgradnja poškodovane elektrarne bo trajala več desetletij in stala več milijard dolarjev. Upravnik elektrarne zagotavlja, da ta proces poteka po načrtih, protijedrski aktivisti pa vztrajajo, da načrt razgradnje treh reaktorjev, ki so se stalili, nima možnosti za uspeh, poroča Deutsche Welle.

Reaktorji v elektrarni naj bi bili po uradnih napovedih varni nekje med letoma 2041 in 2051.

Glede na raziskavo okoljevarstvene organizacije Greenpeace je dekontaminiranih le 15 odstotkov od 840 kvadratnih kilometrov območja, prepoznanega kot najbolj onesnaženega zaradi jedrske nesreče. V mestih Namie in Iitate, za kateri vlada pravi, da sta varni za vrnitev ljudi, pa je stopnja sevanja še vedno višja od dovoljene, poroča DW.

Večina ljudi zaskrbljenih zaradi jedrske energije

Na Japonskem spet razpravljajo o uporabi jedrske energije. Država z malo surovinami načrtuje, da bo dosegla ogljično nevtralnost do leta 2050, anketa javne televizije NHK pa kaže, da je 85 odstotkov javnosti zaskrbljene zaradi jedrskih nesreč.

Nesreča pred desetimi leti je sprožila množične demonstracije proti uporabi jedrske energije, le-te so medtem ponehale, a nezaupanje ostaja.

Japonska ima še 33 komercialnih jedrskih reaktorjev, v skladu z varnostnimi standardi po nesreči v Fukušimi pa je bil ponoven zagon odobren le za devet reaktorjev. Trenutno delujejo le štirje v primerjavi s 54 pred nesrečo.

V prvi polovici leta 2020 je jedrska energija izpolnjevala le šest odstotkov energetskih potreb Japonske. Ta delež je v primeru obnovljivih virov znašal 23,1 odstotka, v primeru fosilnih goriv pa skoraj 70 odstotkov.

Spodaj si oglejte galerijo, ki prikazuje stanje v Fukušimi po nesreči in deset let pozneje.