Cesar Naruhito z ženo Masako ob svojem prvem javnem nastopu po prevzemu naziva maja letos. Foto: Reuters
Cesar Naruhito z ženo Masako ob svojem prvem javnem nastopu po prevzemu naziva maja letos. Foto: Reuters

Javnemu financiranju med drugim nasprotuje protestantska Združena cerkev Kristusa na Japonskem, tožbe pa so med drugimi vložili tudi budistični menihi in univerzitetni profesorji. Tožniki trdijo, da vlada s tem krši načelo ločitve države in vere, vlada pa odgovarja, da so to javne prireditve.

Torkovega uradnega kronanja Naruhita se bodo udeležili številni visoki predstavniki iz sveta, tudi slovenski predsednik Borut Pahor, slovesnosti po kronanju pa bodo trajale do konca oktobra. Sredi novembra, 14. in 15. novembra, pa bo še posebna slovesnost daijosai.

Vlada je za slovesnosti namenila 57 milijonov evrov, preostalo pa bo razdeljeno med proračun cesarske palače ter sredstva državne policije, zunanjega in obrambnega ministrstva.

Javnost slovesnostim z izjemami ne nasprotuje, saj cesarska družina še vedno uživa visoko javno podporo.

Na ustoličenju bo tudi Pahor

Kot so sporočili iz urada predsednika Boruta Pahorja, ima udeležba na ustoličenju Naruhita simbolen pomen in je odlična priložnost za nadgradnjo dvostranskih odnosov z Japonsko in za dvig ravni političnega dialoga med državami, so še sporočili iz urada. Ta dogodek bo tudi odlična priložnost za srečanja z drugimi državniki, saj se je bo udeležilo mnogo evropskih in svetovnih voditeljev, poudarjajo. Pahor se bo udeležil tudi sprejema, ki ga bo Abe takrat pripravil za druge visoke goste. Ob robu obiska na Japonskem bo obiskal tudi raziskovalni inštitut KEK v mestu Cukuba, kjer slovenski znanstveniki sodelujejo pri raziskovalnem projektu odkrivanja antimaterije.

Je pa kritike slovesnosti nepričakovano podprl japonski prestolonaslednik Akišino, ko je javno izrazil dvom o smiselnosti javnega financiranja dogodkov, ker da je predvsem slovesnost daijosai zelo versko obarvana.

V Toyoti so izdelali posebno vozilo, v katerem se bo v torek po mestu zapeljal novookronani cesarski par. Foto: Reuters
V Toyoti so izdelali posebno vozilo, v katerem se bo v torek po mestu zapeljal novookronani cesarski par. Foto: Reuters

Po japonski ustavi, ki je veljala med drugo svetovno vojno, je bil cesar svet in nedotakljiv ter vrhovni poveljnik vojske in mornarice. Po japonskem porazu pa so mu zavezniki pod vodstvom ZDA odvzeli vso politično moč in ga v novi ustavi ustoličili zgolj kot državni simbol.
V ustavi je prav tako napisano, da se država ne bo vmešavala v versko izobraževanje ali katero koli drugo versko dejavnost, kar vlada po mnenju nekaterih z javnim financiranjem slovesnosti ob ustoličenju cesarja krši.

Eden izmed tožnikov, profesor Satoši Ukaj, meni, da je tožba utemeljena, ker so Japonci vero šintoizem v preteklosti uporabljali kot opravičilo za vojne in kolonizacijo. Nekateri so tudi v preteklosti že nasprotovali javnemu financiranju dogodkov, kot so bili kronanje nekdanjega cesarja Akihita in pogrebne slovesnosti za njegovega očeta in nekdanjega cesarja Akihita leta 1989. Večina takrat vloženih tožb je bilo zavrženih. V enem primeru je sodišče razsodilo, da obstaja sum, da so slovesnosti verske, a je vrhovno sodišče nato zavrnilo tožbe, ker da so to družbeni običaji, ne verske dejavnosti.

Naruhito je po posebnem obredu zasedel prestol 1. maja, dan po uradnem odstopu svojega očeta Akihita.