Po navedbah kitajskega obrambnega ministrstva je imela raketa navidezno bojno glavo in je pristala na predvidenem območju.

"Gre za rutinsko akcijo v letnem načrtu usposabljanja, o kateri so bile vnaprej obveščene ustrezne države," so pojasnili na kitajskem obrambnem ministrstvu in dodali, da je preizkus v skladu z mednarodnim pravom in mednarodno prakso. V izjavi niso navedli niti poti, po kateri je raketa letela, niti natančnega kraja v Tihem oceanu, kamor je padla.

Z izstrelitvijo balistične rakete so "učinkovito preizkusili delovanje orožja in opreme ter stopnjo usposobljenosti vojakov in dosegli pričakovani cilj," je poročala kitajska državna medijska agencija Šinhua.

Kot poroča Reuters, je bilo to prvič, da je Kitajska javno priznala preizkus medcelinske balistične rakete.

Politični analitik Ankit Panda je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je Kitajska takšne preizkuse običajno izvajala v svojem zračnem prostoru. "To je izjemno nenavadno in verjetno prvič v desetletjih, da smo videli takšen preizkus," je dejal in ocenil, da Kitajska verjetno posodablja svoje jedrsko orožje.

Na poskusno izstrelitev, o katerih Kitajska zelo redko obvešča javnost, so se že odzvali v avstralski, japonski in novozelandski vladi.

V Avstraliji izražajo zaskrbljenost in od Kitajske zahtevajo pojasnilo. "Avstralija je zaskrbljena zaradi dejanj destabilizacije, ki v regiji povečujejo tveganje napačnih presoj, zato se o izstrelitvi že posvetuje z regionalnimi partnerji," je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve.

Tudi v Tokiu izražajo zaskrbljenost, ker Kitajska povečuje obrambni proračun in hitro krepi jedrske in raketne zmogljivosti, vključno z medcelinskimi balističnimi izstrelki, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik japonske vlade Yoshimasa Hayashi. "Kitajski vojaški trend zaradi pomanjkanja preglednosti resno skrbi tako Japonsko kot mednarodno skupnost," je dejal.

Novozelandske oblasti so kitajsko testiranje označile za nezaželen in zaskrbljujoč dogodek v sicer mirni regiji. "Regionalni voditelji so jasno izrazili pričakovanje, da imamo mirno, stabilno, uspešno in varno regijo," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva in dodal, da Nova Zelandija ta pričakovanje odločno podpira.

Leta 2030 že tisoč jedrskih konic

Peking je v zadnjih letih pospešil razvoj jedrskega orožja, Pentagon pa je oktobra lani opozoril, da Kitajska razvija svoj arzenal hitreje, kot so ZDA predvidevale.

Kitajska je imela maja lani več kot 500 operativnih jedrskih bojnih glav, do leta 2030 pa jih bo verjetno imela več kot tisoč, je navedlo ameriško obrambno ministrstvo, ki je prepričano, da bo velik del tega orožja na višjih ravneh pripravljenosti.

Nekateri analitiki trdijo, da hitrost kitajskega kopičenja jedrskega orožja presega verodostojno minimalno odvračanje.

Kitajske raketne sile, ki imajo pod seboj nadzor nad konvencionalnimi in jedrskimi raketami, so zadolžene za posodobitev jedrskih sil, da si lahko bolje zoperstavili izboljšani ameriški protiraketni obrambi, okrepili zmogljivosti nadzora in utrdili zavezništva.