Do predstavitve osnutka poslancem prihaja v času porasta gibanja #JazTudi na Kitajskem, za katerega kritiki pravijo, da ga ovira strog kitajski režim cenzure in zatiranja vsakršnega oporečništva.

Po predlaganem dopolnilu vsakršni komentarji s spolnimi konotacijami, neprimerno telesno vedenje, spolno eksplicitne podobe ali insinuacije določenih bonitet v zameno za spolne usluge veljajo za spolno nadlegovanje, če ženska v to ni privolila. Gre za najjasnejšo definicijo spolnega nadlegovanja od sprejetja zakonodaje, namenjene zaščiti žensk, pred skoraj 30 leti.

Predtem je zakonodaja navajala zgolj, da je spolno nadlegovanje žensk prepovedano.
Po novem dopolnilu bi tudi delodajalec kršil zakonodajo, če bi uslužbenko odpustil ali jo premestil na nižje delovno mesto, če bi se poročila, zanosila, vzela porodniški dopust ali dojila na delovnem mestu. Ob tem spodbujajo vse delodajalce in šole k uvajanju sistemov, ki bi preprečevali spolno nadlegovanje.

Sorodna novica Šuai Peng: Nikoli nisem zapisala, da je šlo za spolni napad

Ločitvena odpravnina za gospodinje

Nova zakonodaja zajema tudi zasebno sfero, saj omogoča ženskam, ki skrbijo za gospodinjstva, pravico, da v ločitvenem postopku od soproga zahtevajo odškodnino.

Odbor kitajskega ljudskega kongresa naj bi o dopolnilu razpravljal v petek, kdaj bi se ga uvedli, pa ni jasno.

Do predloga prihaja v času, ko je pozornost mednarodne javnosti še posebej uprta v Kitajsko in tamkajšnjo neenakost med spoloma. Katalizator je bil primer teniške igralke Peng Šuai, ki je novembra nekdanjega kitajskega politika Džang Gaolija obtožila spolnega napada, njeno izjavo pa so v pol ure izbrisali z družbenih omrežij.

Takoj za tem je 35-letnica izginila iz javnosti. V nedeljo se je nato po tednih skrbi za njeno dobro le oglasila in v videopogovoru za singapurski Lianhe Zaobao izjavila, da je Džang Gaoli nikoli ni napadel.