Gora Soputan, okoli 360 kilometrov severovzhodno od Paluja, je začela bruhati pepel 6000 metrov v višino. Oblasti so nevarnost ognjenika na štiristopenjski lestvici dvignili na tretjo stopnjo. Ljudi pozivajo, naj se gori ne približujejo in naj imajo pri roki maske za obraz. Za zdaj še niso izdale ukaza za evakuacijo.

Na izbruh so opozorili letala, saj je pepel nevaren za njihove motorje.

Vladni vulkanolog Kasbani meni, da je izbruh ognjenika morda sprožil potres z močjo 7,5, ki je otok prizadel v petek, a neposredna povezava še ni ugotovljena. Dejavnost ognjenika je namreč povečana od avgusta, v ponedeljek pa je močno narasla, poroča Independent.

Že 1.407 žrtev
Gora Soputan se dviga s severnega dela otoka Sulavesi, katerega osrednji del sta potres in cunami najbolj prizadela. Po uradnih podatkih je število smrtnih žrtev, ki ves čas narašča, 1.407, oblasti pa se bojijo, da bo še naraslo, ko bodo ugotovili ves obseg uničenja in našli pogrešane.

Pomoč do prizadetih prebivalcev prihaja z večdnevno zamudo. Mohamed Siadi je v potresu izgubil ženo, sam pa je dobil poškodbo vratu. Zdravstveno oskrbo je prejel šele štiri dni po potresu, zato se rana ne bo zacelila, kot bi se lahko ob hitrejši pomoči.

V mestu Palu, ki je še brez elektrike, in okolici, ki sta bila najbolj prizadeta, so ljudje na samem robu. Poleg mrtvih in ranjenih je skoraj 60.000 ljudi razseljenih. Uničenih je na tisoče domov. Ljudje so brez hrane, vode ali goriva.

Obupani ljudje ropajo, prosijo za hrano
Kot poroča Guardian, je v ponedeljek več sto preživelih prišlo na letališče v Paluju in prosilo za hrano ali možnost, da odletijo iz mesta. Oblasti so letališča začasno zaprle.

V sredo je sicer priletelo najmanj sedem transportnih letal, ki so pripeljala več ton pomoči. Nekatere pošiljke so bile označene z uradnim znakom predsednika in napisom: "Pomoč od predsednika republike Indonezije". Predsednik Joko Widodo, ki je v sredo drugič obiskal Sulavesi, se bo prihodnje leto potegoval za nov mandat.

Drugi ljudje so ropali trgovine ali poskušali oropati bankomate. Potem ko so se zrušili zidovi zapora, je pobegnilo najmanj 1.400 zapornikov.

V torek zvečer je več policistov z avtomatskim orožjem nadzorovalo dolgo vrsto frustriranih prebivalcev na bencinski črpalki v Paluju. Ljudje so na gorivo čakali tudi po osem ur. Nekateri so se pritoževali, da je vladi vseeno za ljudi.

Oblasti sicer pomoč pošiljajo po cestah, zraku in morju. Dostava pomoči je še posebej težka na odročnem vzhodu Indonezije. Ob tem so ceste poškodovane, tudi pristajalna steza na letališču, kar dodano otežuje dostavo pomoči.

Nekateri ljudje, ki so pobegnili v hribe, že štiri dni niso prejeli ničesar. Tudi če imajo denar, nimajo česa kupiti.

Potres in cunami sta uničila celotne vasi in jih spremenila v ruševine lesa in betona. 46-letni Isva je povedal, da je ob dvigovanju vode nagonsko pobegnil na hrib, ko se je vrnil naslednje jutro, pa ni bilo več ničesar. V cunamiju je izgubil vse svoje premoženje.

Lokalne oblasti so dale Isvi in njegovim sosedom nekaj riža in rezancev, a nič pijače, vode. "Vem, da ljudje ropajo," je po poročanju Guardiana dejal pred ostanki svoje hiše. "A nimamo izbire. Kaj drugega naj storimo," je vprašal.

21-letni kontrolor letenja se je žrtvoval
V petek je v potresu umrl tudi 21-letni kontrolor letenja Anthonius Gunawan Agung, ki je ostal na delovnem mestu, da je zagotovil varen vzlet letala, zaradi česar se mu nato ni uspelo rešiti. Agung tako ni sledil sodelavcem, ko so ti še pred potresom zapuščali štirinadstropni nadzorni stolp na letališču v Paluju.

Ko se je potres začel, je Agung ostal v stolpu, dokler letalo na poti iz Paluja v Makassar ni uspešno odletelo, so sporočile oblasti. Nato je skočil s stolpa, pri čemer si je zlomil roko, nogo in rebra, zaradi poškodb pa je pozneje umrl. Iz znaka spoštovanja bodo Agungu posthumno povišali njegov položaj.