Na Japonskem že vrsto let teče kampanja za imenovanje več žensk na vodilna mesta v podjetjih in industriji, ki pa se je znova izkazala za neuspešno. Po podatkih raziskave tiskovne agencije Kjodo, ki je temeljila na finančnih izkazih za leto 2023, ženske vodijo le 0,8 odstotka izmed 1643 podjetij, ki kotirajo na tokijski borzi. "Podatki kažejo na počasen napredek Japonske pri večanju raznolikosti med nosilci odločanja v podjetjih," so sklenili raziskovalci.

Delež žensk na vodilnih položajih v podjetjih ostaja nizek tudi v skladu s širšo vladno opredelitvijo "vodstvenih delavcev", ki vključuje tako vodilne delavce v podjetjih kot direktorje, revizorje in izvršne direktorje.

Japonska vlada si je sicer zastavila za cilj, da bi do konca desetletja ženske zasedale vsaj 30 odstotkov vodstvenih položajev.

Takratni premier Šinzo Abe je pred desetletjem v generalni skupščini Združenih narodov napovedal, da bo "ustvaril družbo, v kateri bodo sijale vse ženske". A Japonska se v mednarodnih primerjavah spolov v politiki in gospodarstvu vedno znova slabo odreže. Po podatkih raziskave OECD-ja iz leta 2022 je bilo na Japonskem le 15,5 odstotka žensk na vodstvenih položajih, medtem ko jih je bilo v Veliki Britaniji 40,9 odstotka, v Franciji pa 45,2 odstotka. Manjši delež žensk v primerjavi z Japonsko na vodstvenih položajih sta imeli le Kitajska in Južna Koreja.

Kljub temu so bile ženske v zadnjih letih imenovane na več pomembnih položajev, raziskava Kjoda pa je pokazala, da je število žensk v upravnih odborih preseglo 3000, kar je dvakrat več kot pred petimi leti, je povzel Guardian.

Znanilke sprememb?

Januarja je Micuko Totori, nekdanja stevardesa, postala prva ženska, ki se je zavihtela na čelo družbe Japan Airlines, julija pa je vlada imenovala Naomi Unemoto za prvo generalno tožilko. Leta 2021 je Tomoko Jošino postala prva predsednica največje japonske sindikalne organizacije Rengo.

Japonska pa bi lahko morda kmalu dobila tudi prvo premierko. Sanae Takaiči, ministrica za gospodarsko varnost, bi lahko bila med tremi kandidatkami, ki naj bi se 27. septembra potegovali za vodjo vladajoče Liberalnodemokratske stranke (LDP). Takaiči, konservativka, ki nasprotuje istospolnim porokam in spremembi priimka po ločitvi, namreč uživa močno podporo med privrženci LDP-ja, manj priljubljena pa naj bi bila med svojimi kolegi.

Pri izbiri novega voditelja bodo imeli besedo tako poslanci stranke kot tudi njeni člani. Če bo Takaiči pri tem uspešna, bi jo lahko nato parlament, v katerem ima večino LDP, potrdil za prvo predsednico vlade.