Upravitelji letališča v Hongkongu so sporočili, da je bil mednarodni promet "resno oviran" zaradi javnega zbiranja. Množica protestnikov je onemogočila gibanje potnikom na enem najbolj prometnih letališč na svetu.
Protestniki so več prehodov zabarikadirali z vozički za prtljago, železnimi ovirami in drugimi predmeti.
Na letališče je prispela protiizgredna policija in s solzivcem poskusila razgnati protestnike, pri čemer je izbruhnilo več pretepov.
Pretepi so po poročanju Reutersa izbruhnili po tem, ko so zdravstveni delavci iz glavnega terminala odnesli ranjenega človeka. Nekateri aktivisti so trdili, da gre za policista s celinske Kitajske pod krinko.
Čeprav je situacija izgledala resno, je po nekaj urah po močnejši policijski intervenciji nasilje pojenjalo, protestniki pa so se razkropili.
Kitajska izreka podporo policistom in Carrie Lam
Kitajska vlada je znova izrekla podporo voditeljici Hongkonga Carrie Lam, hongkonški vladi, policiji in pravosodnim organom pri "odločilnem izvrševanju zakonodaje".
Zavrnili so "napačno izjavo" visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet, ki pomeni "vmešavanje v notranje zadeve in pošilja napačen signal kriminalcem". Bacheletova je pozvala Hongkong, naj pokaže vzdržnost in preuči navedbe o izstreljevanju solzivca na protestnike na načine, ki jih mednarodno pravo prepoveduje.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem pozval k mirnosti in dejal, da kitajska vlada premika vojsko na mejo s Hongkongom.
Protestniki peti dan na letališču
Mednarodno letališče v Hongkongu je v torek zaradi protivladnih protestnikov znova zaprlo okenca za prijavo na polete, potem ko je promet nekaj ur potekal nemoteno.
Letalski promet na hongkonškem letališču, ki je izjemno pomembno mednarodno vozlišče, je bil v ponedeljek ustavljen zaradi več tisoč protestnikov, ki so četrti dan zapored mirno protestirali na glavnem terminalu, s čimer so želeli tuje potnike opozoriti na svoje zahteve. Odpovedanih je bilo več kot 300 poletov. V torek so letališče tako za vzlete kot pristanke za nekaj časa odprli, nato pa začasno odpovedali vzlete.
Oblasti vsem potnikom svetujejo, naj pred poletom preverijo informacije pri svoji letalski družbi.
"Želite res zavreči vse to?"
Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je v ponedeljek na čustveni novinarski konferenci, na kateri je bila na robu solz, opozorila, da so razmere v Hongkongu dosegle "nevarno točko", protivladne protestnike pa prosila, naj tega posebnega upravnega območja, ki sodi pod Kitajsko, ne potiskajo še globlje v brezno, poroča BBC.
"Vzemite si minuto in se ozrite okoli sebe. Vidite naše mesto, naš dom. Želite res zavreči vse to?" se je vprašala, a ni odgovorila na vprašanje, ali ima pristojnost, da sama umakne predlog zakona o izročanju državljanov Kitajski, kar je bil povod za začetek protestov, ki trajajo že deset tednov. Podprla je dejanja policije in dodala, da protestniki s svojimi nezakonitimi dejanji spodkopavajo zakone in da bo Hongkong zaradi tega potreboval veliko časa za okrevanje.
"V mestu vznika terorizem"
Peking je bil predtem ostrejši – protestnike na ulicah Hongkonga je označil za radikalce, dejal, da protestniki v spopadih s policijo kažejo prve znake terorističnih dejanj, in opozoril, da v mestu vznika terorizem. V Šenženu, najbližjem mestu celinske Kitajske, ki meji na Hongkong, naj bi se že zbirale kitajske policijske sile, po uradnih pojasnilih Pekinga zaradi vaj. Konec tedna je med protestniki in policijo znova izbruhnilo nasilje, saj so protestniki metali opeke in kamne, policija pa jih je skušala razgnati s solzivcem, vodnim topom in gumijastimi naboji.
ZDA, Velika Britanija in Kanada so zaradi bojazni, da bi se Peking odločil za konkretne ukrepe v Hongkongu, pozvale k umiritvi razmer. Avstralski premier Scott Morrison je prav tako izrazil zaskrbljenost, zavrnil pa je kitajske oznake, da so protestniki "teroristi". "Pri teh dogodkih sam ne bi uporabil take retorike," je dejal za Guardian.
Povod za proteste sporni zakon
Množični protesti so izbruhnili 9. junija zaradi predloga zakona, ki bi dopustil izročitev osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski. Čeprav so oblasti predlog zakona umaknile, so protesti prerasli v obsežne protivladne proteste, pa tudi v proteste proti policijskemu nasilju in za demokratične reforme. Hongkong, nekdanja dolgoletna britanska kolonija, ima po vrnitvi Kitajski leta 1997 poseben status, in sicer je posebno upravno območje. Po sistemu "ena država – dva sistema" v njem delujejo neodvisno sodstvo in svobodni mediji.
Protestniki med drugim zahtevajo odstop Carrie Lam, ki jo Peking trdno podpira, in umaknitev obtožnic zaradi protestov. Prejšnji teden so več 40 protestnikov obtožili upora, zaradi česar jim grozi do 10 let zapora.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje