Danes so se temperature v japonski prestolnici dvignile na 34 stopinj Celzija, vlaga pa je bila skoraj 70-odstotna, kar je dajalo občutek, da je še bolj vroče. Športniki in športni znanstveniki pravijo, da je kombinacija vročine in vlage privedla do "brutalnih" razmer, ki se jim bo v prihodnje nujno treba izogniti.

To bi lahko omejilo razpon vzdržljivostnih športov v smislu geografije, letnih časov in ure dneva, opozarja Guardian. Vse več bo pritiska, da se večji športni dogodki premaknejo na hladnejše letne čase, višje zemljepisne širine ter na jutranje in večerne ure.

Tokio 2020 je izpostavil tveganje, kaj se lahko zgodi, če se bo še naprej vztrajalo pri izvajanju športnih dogodkov, ne da bi se upoštevale podnebne spremembe. Najmanj dve teniški igralki, Zarina Diyas iz Kazahstana in Paula Badosa iz Španije, sta zaradi izčrpanosti obračun predali, Badoso so celo odpeljali z igrišča na invalidskem vozičku.

Ruski teniški igralec Daniil Medvedjev pa je med četrtfinalnim obračunom potreboval dva zdravniška odmora. "Lahko končam obračun, ampak bom umrl. Če umrem, boste vi prevzeli odgovornost?" je vprašal sodnika po tem, ko po eni od iger ni mogel več dihati, temnilo se mu je pred očmi in je imel občutek, da bo vsak hip omedlel.

Sorodna novica Medvedjev: Lahko bi umrl, boste vi prevzeli odgovornost?

Številka ena svetovnega tenisa Novak Đoković je dejal, da so razmere zahtevnejše kot kar koli, kar je kdaj izkusil v svoji 20-letni karieri.

"Nenehno si dehidriran, čutiš težo na plečih, ker je toliko vročine in vlage in je zrak tako težek," je potožil. Srb je bil med tistimi, ki so pozvali k razmisleku, da bi prilagodili razpored, organizatorji pa so sporočili, da bodo na naslednjih OI dodali dva dneva teniškemu turnirju, da bi lahko imeli igralci več časa za okrevanje in manj obračunov sredi dneva.

Celo tekmovalcem vodnih športov ni nič lažje – plavalci maratona so se morali zbuditi pred zoro, da bi se njihovo tekmovanje lahko začelo ob 6.30 in končalo pred najhujšo vročino. A kljub temu se je temperatura vode v Tokijskem zalivu povzpela na 29 stopinj Celzija, kar je privedlo do primerjav z "vročo juho". In umetne brzice za slalom s kanuji so bile tako tople, da je Slovak Matej Benus dejal, da se počuti, kot da bi veslal v kadi.

Več tekmovalcev je potrebovalo zdravniško pomoč zaradi vročinske izčrpanosti, tekmovalci v odbojki na mivki pa so se pritožili, da je pesek tako žgoč, da komaj stojijo na njem.

"Težka, soparna vročina resnično muči olimpijce in prostovoljce v Tokiu. Pazite se sončarice," je tvitnila vremenoslovka Sajaka Mori.

Generalni direktor OI Toširo Muto sicer pravi, da je zaradi vročine obležalo "le" 30 ljudi, kar je pripisal ukrepom, kot so hladilni suknjiči, pršenje, elektroliti v tabletah in pomikanje obračunov na večerne termine.

In čeprav se je živo srebro povzpelo nad 30 stopinj Celzija tudi na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu, Atenah, Atlanti, Sydneyju, Pekingu in Riu de Janeiru, pa nikjer ni bilo take neusmiljene kombinacije vročine in vlage, kar predstavlja največje tveganje za zdravje. Vsekakor so razmere daleč stran od "milega in sončnega vremena", ki ga je leta 2013 tokijski olimpijski odbor med svojo kandidaturo obljubljal kot "idealno podnebje za športnike, da nastopajo na vrhuncu".

Kot še poudarja Guardian, bi se organizatorji lahko zavedali, kakšne so tamkajšnje vremenske razmere. Ko je Tokio gostil olimpijske igre leta 1964, so bili denimo dovolj oprezni in igre organizirali oktobra. In od takrat japonska prestolnica postaja samo še toplejša, poleg globalnega segrevanja tudi zaradi količine betona.

Vročinska kap, povezana s telesnim naporom, je eden od treh glavnih vzrokov za nenadno smrt pri vrhunskih športnikih.