Pred odhodom se je srečala z borci za človekove pravice, med drugim z Vuer Kaišijem, nekdanjim voditeljem prodemokratičnega gibanja na Kitajskem, ki so ga leta 1989 krvavo zatrli. Pred tem se je sestala s tajvansko predsednico Caj Ingven in predstavniki parlamenta.

Obisk Nancy Pelosi je bil najvišji ameriški obisk na otoku po letu 1997.

Pelosi je dejala, da si ZDA želijo, da ima otok tako svobodo kot varnost. Kitajska je medtem omejila trgovanje s Tajvanom.

82-letna demokratska političarka je na skupni tiskovni konferenci s tajvansko predsednico Caj Ingven dejala, da ZDA sicer spoštujejo politiko "ene Kitajske", a da je solidarnost s Tajvanom pomembnejša kot kadar koli. ZDA podpirajo status quo in ne želijo, da se Tajvanu kar koli zgodi na silo, je dejala.

V nagovoru parlamenta pa je Pelosi Tajvan označila za "eno najsvobodnejših družb na svetu", predsednici Caj Ingven pa se je zahvalila za njeno vodstvo. Peking, ki vztraja, da je Tajvan del Kitajske, sumi, da si bo tajvanska predsednica prizadevala za uradno neodvisnost, kar bi bilo zanj nesprejemljivo. Obisk visoke ameriške političarke pomeni po mnenju Pekinga spodbudo za zagovornike tajvanske neodvisnosti.

Tajvanska predsednica pa je zatrdila, da se Tajvan ne bo uklonil ter bo vedno branil demokracijo in krepil svoje samoobrambne sposobnosti. Američanki se je zahvalila za "konkretna dejanja", s katerimi je dokazala podporo Tajvanu "v tem kritičnem trenutku".

Podporo obisku so medtem izrazili ameriški republikanci. "Pomembno je, da se je predsednica predstavniškega doma odpravila v Tajvan. Mislim, da Kitajci nimajo pravice ukazovati članom kongresa, kam lahko potujejo. To je najmočnejše sporočilo, ki ga lahko pošljemo predsedniku Šiju," je o obisku Nancy Pelosi dejal vodja republikancev v senatu Mitch McConnell.

Odgovor Pekinga: Obsežne vojaške vaje

Kitajska se je na obisk odzvala z obsežnimi zračnimi in pomorskimi vojaškimi vajami okoli Tajvana, kar je tajvanska predsednica označila za nepotreben odziv. Od četrtka do nedelje bo kitajska vojska okoli otoka izvajala vaje s pravim strelivom, v območje zračne obrambe Tajvana pa poslala 27 kitajskih vojaških letal.

Vojaške vaje s streljanjem na šestih območjih v morju blizu Tajvana so najobsežnejši vojaški manevri Pekinga po letu 1995. Takrat je Kitajska nad Tajvan izstrelila rakete, ZDA pa so na območje poslale dve letalonosilki.

"2. avgusta ponoči bo vzhodno poveljstvo kitajske armade organiziralo niz vojaških operacij nedaleč od Tajvana. Manevri bodo potekali na morju in v zraku, v Tajvanski ožini bodo poskusno izstreljene rakete dolgega dosega, konvencionalni izstrelki pa vzhodno od otoka. Gre za opozorilne ukrepe zaradi nedavnega hudega stopnjevanja sovražnih potez ZDA glede Tajvana in resno opozorilo silam Tajvana, ki si prizadevajo za neodvisnost," je poročala kitajska državna televizija CCTV.

Vaje naj bi se tajvanski obali ponekod približale na vsega 20 kilometrov. Tajpej svari, da bi lahko ti načrti ogrozili tajvanska ključna pristanišča in urbana središča, tajvanska vojska pa je opozorila, da otoku zaradi vaj grozi pomorska in zračna zapora.

Tajvansko ministrstvo za promet se zato z Japonsko in Filipini že pogovarja o odprtju alternativnih ladijskih poti za čas kitajskih vojaških vaj.

Tajvansko obrambno ministrstvo je vaje obsodilo kot jasno kršitev ozemeljskih voda Tajvana in pravil Združenih narodov. Označili so jih še kot neracionalno izzivanje mednarodnega reda in zatrdili, da bo Tajvan branil svojo nacionalno varnost.

Peking na zagovor poklical ameriškega veleposlanika

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da obisk Nancy Pelosi resno škoduje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ter da ima "velik učinek na politične temelje kitajsko-ameriških odnosov". Poleg tega naj bi obisk resno kršil kitajsko suverenost in ozemeljsko celovitost.

Peking je na zagovor poklical ameriškega veleposlanika, oznanil pa je tudi prekinitev dela uvoza kmetijskih izdelkov iz Tajvana, nekaterih vrst sadja in rib in izvoza peska kot gradbenega materiala v Tajvan.

Kitajska je največji trgovinski partner Tajvana. V letu 2021 je izvoz otoka na celinsko Kitajsko in Hongkong znašal 188,9 milijarde dolarjev.

Lavrov: Načrten poskus razjeziti Kitajsko

Na obisk Nancy Pelosi se je odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejanje označil za načrten poskus Washingtona razjeziti Kitajsko. Lavrov je med obiskom Mjanmara kritiziral ZDA in dejal, da ta država deluje brez odgovornosti.

Deljena mnenja glede obiska

Kot poroča Guardian, pred potrditvijo obiska zanj v Tajvanu ni bilo velikega zanimanja, vzdušje pa naj bi se po njegovi potrditvi spremenilo. Po neki raziskavi javnega mnenja sta kar dve tretjini vprašanih dejali, da je obisk destabilizirajoč.

Bilo je tudi nekaj protestov. Največji je bil pred hotelom Grand Hyatt, kjer prebiva Nancy Pelosi. Protestnikov je bilo sicer več, kot se jih je pričakovalo, policijska prisotnost je bila okrepljena, a incidentov ni bilo. Protestniki so nosili transparente, ki so ameriško političarko označevali za vojno hujskačico in jo pozivali, naj se vrne v ZDA.