Spomladi, ko je v Himalaji vrhunec alpinistične sezone, saj je med poznim aprilom in koncem maja tam najugodnejše vreme za plezanje, je na 8849 metrov visoki gori umrlo 11 plezalcev, od tega devet na nepalski in dva na kitajski strani.

Nepalske oblasti so za letošnjo spomladansko sezono izdale rekordnih 381 dovoljenj za vzpon na Everest, a ker je bilo letos za vzpon ugodnih le pet dni v primerjavi s prejšnjimi leti, ko jih je bilo med sedem in dvanajst, se je več sto alpinistov podalo na odpravo sočasno.

Med četrtim višinskim taborom na višini okoli 7900 metrov in vrhom so tako nastajali zastoji, zato so bili plezalci primorani čakati po več ur na vzpon ali sestop, kar je v območju nad 8000 metri izredno nevarno zaradi pomanjkanja kisika. Med čakanjem so številni plezalci porabili zaloge kisika v jeklenkah, ki je bil namenjen za vzpenjanje, zato so se morali obrniti, za nekatere pa naj bi bilo to usodno.

Po tragičnih dogodkih se je na nepalske oblasti in agencije vsul plaz kritik, saj trenutni sistem dovoljuje vzpon na najvišji vrh sveta vsakemu, ki plača 11.000 dolarjev za dovolilnico, kar je pripeljalo do tega, da se je v zadnjih letih za podvig odločilo vse več neizkušenih in nepripravljenih plezalcev.

Z namenom prevetritve pravil je bila vzpostavljena medvladna komisija iz predstavnikov oblasti, vrhunskih plezalcev in plezalnih agencij, ki je v poročilu pripravila nove pogoje za vzpon na Everest in druge osemtisočake, ki so v zadnjih letih tudi priča razmahu komercialnih odprav.

Nepalski minister za turizem Yogesh Bhattari je zagotovil, da bodo priporočila odbora uzakonjena, s čimer bodo po njegovih besedah nepalske gore postale varnejše, obvladljivejše in bolj spoštovane.

Najnižja cena za vzpon 35.000 dolarjev

Po novem bodo morale agencije najmanj tri leta organizirati visokogorske odprave, preden bodo lahko vodile odprave na Everest. Od plezalcev se bodo zahtevale izkušnje s plezanjem v visokogorju in opravljen vzpon na najmanj en nepalski vrh nad 6500 metrov, teh je v državi 52, če bodo hoteli pridobiti potrebno dovoljenje. Predložiti bodo morali potrdilo o zdravstvenem stanju in fizični pripravljenosti, med vzponom pa jih bo moral spremljati izurjen nepalski vodič.

Odbor je predlagal, da je najnižja cena za vzpon na Everest najmanj 35.000 dolarjev, v katerih je vključenih 11.000 dolarjev za dovoljenje, za druge nepalske osemtisočake pa ceno agencijam postavil na 20.000 dolarjev.

Od agencij se bo zahtevalo, da zagotovijo zanesljiv sistem za vremenske napovedi in pravočasno pritrdijo potrebne vrvi za vzpon, s čimer bi se plezalcem omogočilo boljši izkoristek vremenskega okna, ko nastopijo najboljše razmere za končni vzpon na vrh.

Kot na svoji spletni strani poroča himalajski kronist Alan Arnette, je bila v letošnji sezoni povprečna cena, ki so jo agencije zaračunavale plezalcem, okoli 40.000 dolarjev, a s popusti se je redno spustila pod 30.000 dolarjev in še nižje, s čimer je vzpon postal dostopen širšemu krogu ljudi.

Afere načele ugled turizma v Nepalu

V Nepalu je osem od 14 osemtisočakov in alpinistične odprave so glavni vir dohodka države. V zadnjih letih je plezalni turizem prizadelo več afer, ki so močno načele ugled nepalskega turizma. Lani je odjeknila afera, med katero so se razkrile goljufije z lažnimi reševanji, v katerih so sodelovale agencije za helikoptersko reševanje, organizatorji odprav in bolnišnice.

Z goljufijami so tuje zavarovalnice oškodovali za več milijonov dolarjev, zaradi česar so nekatere zagrozile, da bodo nehali izdajanje zavarovalnih polic za Nepal.

Spomladi je odjeknila afera z lažnimi vzponi na Everest, saj se je izkazalo, da so nekateri indijski plezalci ponaredili fotografije, s katerimi so dokazovali, da so bili na vrhu, čeprav niso prišli niti do četrtega tabora na Južnem sedlu. Afera je razkrila, da so potrdila o vzponu na vrh izdajali nepalski častniki za zveze, ki bi morali biti del plezalnih odprav, a jih večina sploh ni bila v baznem taboru ali pa so s helikopterjem prileteli le za kratek čas.