Uradni izidi naj bi bili sicer znani v ponedeljek, tik pred zaprtjem volišč ob 22.30 po krajevnem času (15.30 po srednjeevropskem času) pa so bili objavljeni podatki o volilni udeležbi. Ta je bila 29,3-odstotna, medtem ko se je volitev pred petimi leti udeležilo 58,3 odstotka od približno 4,5 milijona volilnih upravičencev. Že zdaj je jasno, da bo to najnižja volilna udeležba po predaji mesta Kitajski leta 1997.

Nizka udeležba je bila sicer pričakovana, glede na to, da so nova pravila dodobra zvodenela pomen volitev.

Nova pravila so sicer drastično zmanjšala število neposredno izvoljenih sedežev in dovoljujejo Pekingu nadzor nad tem, kdo lahko kandidira. Tako so lahko nastopili le še Pekingu zvesti "domoljubi", medtem ko je bilo kandidatom iz prodemokratičnega tabora sodelovanje na volitvah praktično onemogočeno.

Neposredno voljen le manjši del sedežev

Neposredno bo izvoljenih le 20 od 90 sedežev v zakonodajnem telesu. Kar 40 sedežev bo izbral odbor, ki ga sestavlja 1500 zvestih privržencev centralnih oblasti. Preostalih 30 bodo izbrali odbori, ki so zanesljivo naklonjeni Pekingu in zastopajo interesne skupine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Peking sicer v novem sistemu vidi način, kako izkoreniniti "protikitajske" elemente in vzpostaviti red v zakonodajnem telesu, ki bo zdaj "osvobojeno moteče opozicije", navaja AFP.

Gre sicer za prve volitve v skladu z novim političnim načrtom, ki ga je Kitajska uvedla v Hongkongu kot odgovor na množične proteste, ki so tam potekali pred dvema letoma.

Predtem je Peking lani poleti za Hongkong uvedel strog zakon o nacionalni varnosti. V okviru tega zakona so obtožili že več kot 60 ljudi, med njimi vidnejše aktiviste proti večji moči centralnih oblasti v mestu. Večina jih čaka na sojenje v priporu. Številni pripadniki opozicije so se tudi umaknili iz politike ali pobegnili v tujino.