Enostranski poročili, ki nista objavljeni, a je Reuters dobil vpogled vanju, sta Rusija in Kitajska predali odboru Varnostnega sveta za sankcije proti Severni Koreji v skladu z resolucijo iz leta 2017, ki je zahtevala repatriacijo vseh severnokorejskih delavcev do konca letošnjega leta. Delavci namreč za režim v Pjongjangu služijo tujo valuto.

ZDA so sporočile, da naj bi Severna Koreja na leto služila več kot 500 milijonov dolarjev z okoli 100.000 delavci na tujem, od katerih jih je bilo okoli 80.000 na Kitajskem, 30.000 pa v Rusiji.

Rusija je sporočila, da se je v letu 2018 število Severnih Korejcev "z veljavnimi delovnimi dovoljenji v Ruski federaciji znižalo s 30.023 na 11.490".

Kitajska, ključni zaveznik Severne Koreje, pa je sporočila, da je v domovino poslala "več kot pol vseh državljanov Severne Koreje, ki služijo" na Kitajskem.

Peking je še sporočil, da bo še naprej izpolnjeval svoje mednarodne obveznosti ter na urejen način izvajal repatriacijo severnokorejskih delavcev. Kitajska je ZN-u še sporočila, da ne želi javne objave poročila.

Leta 2015 je raziskovalec ZN-a za človekove pravice Marzuki Darusman dejal, da delajo Severni Korejci na tujem predvsem v rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in tekstilni industriji. Poročili Rusije in Kitajske sicer ne določata, v katerih industrijah tam delajo Severni Korejci.

Delo v podstandardnih razmerah

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) s sedežem v New Yorku je leta 2017 sporočila, da razmere, v katerih delajo severnokorejski delavci na tujem, ne izpolnjujejo mednarodnih delovnih standardov. Delavci namreč nimajo pravice do združevanja ali izražanja, omejen imajo tudi dostop do informacij, delovniki so zelo dolgi, nadur pa ne smejo zavrniti, je sporočil HRW. Pjongjang medtem pravi, da severnokorejski delavci na tujem delajo zakonito, da jih ne zlorabljajo ali silijo v delo tam.