bazenih, v garderobah, hotelih in prežijo na gole posnetke nič hudega slutečih žrtev.
Statistika je skrb vzbujajoča, a strokovnjaki opozarjajo, da še zdaleč ne pokaže vse razsežnosti sprevrženega voajerizma v državi. Po uradnih podatkih policije so leta 2011 obravnavali 1.300 primerov nezakonitega snemanja, lani pa je ta številka poskočila na več kot 6.700 – a poznavalci pravijo, da je bilo primerov še vsaj desetkrat več. Izmed 16.201 aretiranih v obdobju 2012–2017 je bilo 98 odstotkov moških, 84 odstotkov izmed 26.000 žrtev pa žensk. Žrtve so bile na skrivaj posnete v svojih domovih, košček golote pod krilom skušajo storilci ujeti na ulicah, v garderobah trgovin in na straniščih. Storilci nato posnetke objavljajo na spletnih straneh in delijo na voajerskih forumih. Na žrtve ne prežijo le skrite kamere in pametni telefoni, drobne neopazne kamere se skrivajo tudi v običajnih pripomočkih, kot so čevlji, pisala in ure.
CNN opisuje primer dekleta s priimkom Choi – imena zaradi lastne varnosti ni želela razkriti. Neki večer je na vrata njenega stanovanja v prestolnici Seul potrkala policija in ji pokazala videoposnetek, ki ji je življenje obrnil na glavo. Na zamegljenem posnetku je videla golo žensko, ki se sprehaja v svojem stanovanju v 22. nadstropju stolpnice v središču mesta. Bila je ona. Neznanec jo je posnel skozi okno s teleobjektivom, nameščenim na strehi sosednje zgradbe. Skozi okno njenega stanovanja se ni videlo v noben drugi dom in niti sanjalo se ji ni, da vsak njen korak spremlja kamera.
"Doma se ne počutim več varno, ves čas imam občutek, da me nekdo zasleduje. Po drugi strani pa si tudi ne želim zapustiti stanovanja, saj nikoli ne vem, kje bo name spet prežala kamera," je dejala.
Kamera skrita v straniščnem pokrovu
Pri Guardianu pa so navedli primer Južne Korejke z imenom Han, ki je umazano resnico o zalezovanju odkrila med obiskom ženskega stranišča v svojem podjetju v Seulu. Ko je potegnila vodo, je v straniščnem pokrovu opazila drobno luknjo, v kateri je bila nameščena kamera. Kot se je izkazalo, je za to potezo stal podpredsednik podjetja. Dejala je, da je zmrznila od groze, ko je spoznala, da je nekdo snemal njen obisk stranišča. Soočila se je s storilcem, ki je takoj priznal, da je na žensko stranišče skril kamero, a v isti sapi zatrdil, da si posnetkov še ni uspel ogledati, saj je bila kamera tam le dobrih 24 ur. Brez sramu ji je nato na svojem računalniku pokazal na stotine drugih skrivnih videoposnetkov in fotografij naključnih Korejk.
Kar je sledilo, je tipičen odziv južnokorejskih oblasti, opozarjajo aktivistke, ki se bojujejo proti skrivnemu snemanju s spolnimi vzgibi, za kar imajo v državi ime "molka". Han je primer prijavila na policiji, kjer so jo najprej skušali prepričati, da sodelavca kazensko ne preganja. Ta je namreč policistom dejal, da je zaljubljen vanjo in da z nosečo ženo nista več intimna, še piše Guardian. "Policija mu je verjela vse od prve do zadnje besede," je dejala Han, ki je zaradi grozne izkušnje podjetje zapustila, storilca pa so kaznovali le s plačilom 500.000 vonov (382 evrov) kazni.
"Moje življenje ni tvoj pornofilm"
Južnim Korejkam je spolne sprevrženosti moških in neukrepanja oblasti dovolj. V zadnjih štirih mesecih se jih je več deset tisoč v Seulu udeležilo protestov pod sloganom Moje življenje ni tvoj pornofilm. Na avgustovskih protestih se je zbralo kar 70.000 žensk, tako da so bili to največji protesti žensk v zgodovini države. Od vlade so zahtevale, naj sprejme ukrepe za večjo zaščito žensk in resneje kaznuje moške, ki jih nezakonito snemajo. Ukrepale pa so tudi same. Pred dnevi je tako v Seulu začela delovati posebna ekipa inšpektoric, ki vsak dan pregleda 20.000 javnih stranišč v velemestu, da bi v njih našla skrite kamere. Načrtujejo tudi preglede zasebnih stranišč. Poimenovale so se "varnostne šerifinje", saj nosijo kavbojske klobuke s širokimi krajevci. Oblasti zagotavljajo le 50 inšpektorjev, ki vsako javno stranišče izmed 20.000 v mestu obiščejo le enkrat mesečno.
Zaradi razraščenih primerov "molke" se je pojavil tudi nov poklic – "digitalni pogrebnik". Kot pojasnjuje CNN, gre za ženske, ki ves čas pregledujejo spletne objave, da bi našle primere nezakonitega snemanja ali fotografiranja žensk brez njihovega dovoljenja. Ena takšnih "digitalnih pogrebnic" je Lee Ji-soo, ki je dejala, da je največ primerov snemanja pod žensko krilo, objav spolnih posnetkov iz maščevanja (t. i. revenge porn) in skritih kamer na straniščih. Ko takšno nedovoljeno vsebino s pomočjo posebne programske opreme najde, spletnim administratorjem teh strani pošlje prošnjo, naj jo odstranijo. Večina strani je to pripravljena storiti, a vprašanje je, ali se niso že pred tem posnetki razširili na druge spletne strani in strežnike zunaj Južne Koreje. Žrtve tako morda več mesecev ali celo let ne vedo, da se neznanci naslajajo nad njihovo goloto ali razgaljenostjo.
"Žrtve takšnih spolnih zlorab so popolnoma uničene. Njihov prvi odziv sta stavka 'Želim si umreti' ali 'Nikoli več ne bom zapustila stanovanja'. Ves čas se bojijo, da jih bodo na ulicah prepoznali kot dekle s skritega posnetka," je dejala Leejeva.
Vsi prenosni telefoni morajo ob fotografiranju oddati zvok
Na začetku leta so oblasti ustanovile Center za pomoč žrtvam digitalnih spolnih zlorab, ki žrtvam ponuja svetovanje in odstranjuje tovrstne posnetke s spleta. V prvih 50 dneh delovanja so pomagali 500 žrtvam izbrisati več kot 2.200 spletnih videoposnetkov. Vlada je tudi obljubila, da bo zagotovila štiri milijone evrov pomoči tamkajšnjim oblastem, da okrepijo inšpektorske službe na straniščih in v garderobah. Zaradi "molke" v državi velja tudi pravilo, da morajo vsi prenosni telefoni, prodani na ozemlju Južne Koreje, ob fotografiranju oddati glasen zvok, s čimer skušajo morebitne storilce odvrniti od dejanj.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In je pred kratkim nezakonite posnetke skritih kamer označil za "del južnokorejskega vsakdana" in pozval k ostrejšim kaznim za storilce.
Le pet odstotkov obsojencev gre v zapor
Po zakonu vsem, ki jim dokažejo nezakonito fotografiranje ali snemanje in širjenje teh vsebin, grozi največ petletna zaporna kazen, a takšne kazni so redke. Statistika pravi, da le pet odstotkov obsojencev dejansko konča za zapahi, saj jo večina storilcev odnese z denarno kaznijo ali povsem brez posledic. Obstaja tudi še ena "zanka" – če je žrtev na posnetku ali fotografiji oblečena, za kaznovanje storilca ni pravnih temeljev.
Prav zaradi teh podatkov je avgusta v državi močno odmeval primer neke ženske, ki je med tečajem risanja na skrivaj fotografirala moški model in njegovo fotografijo nato objavila. Ženska je bila kaznovana z zaporno kaznijo enega leta, kar je na ulice pognalo na tisoče Južnih Korejk, ki so opozarjale na neenako obravnavo spolov.
Aktivistke opozarjajo, da niso dovolj le spreminjanje zakonov in ostrejše kazni, pač pa se mora spremeniti južnokorejska družba kot celota. Številnim moškim se namreč še vedno ne zdi prav nič narobe, če na skrivaj snemajo sodelavko ali neznanko in jo skušajo ujeti v kakšnem kočljivem položaju. "Ženske v Južni Koreji se ne morejo nikoli popolnoma sprostiti in se dobro počutiti v svoji koži. Samo zato, ker sem bila rojena kot ženska, ljudje objektivizirajo mene in moje telo, tudi če sem v najbolj zasebnih prostorih," je dejala neka žrtev.
Poročenim ženskam mora splav dovoliti mož
Ženskam je neenakopravnosti in neenakosti v Južni Koreji dovolj tudi na drugih področjih. Kot piše Human Rights Watch, so digitalne spolne zlorabe le vrh ledene gore, ki pesti Južne Korejke, a tarejo jih tudi drugi zakoni in navade, ki jih postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi z moškimi. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma je Južno Korejo, ki sicer velja za eno najbogatejših, najnaprednejših in tehnološko najrazvitejših držav sveta, glede enakost med spoloma uvrstila na komaj 116. mesto med 144 državami. Raziskava južnokorejskega inštituta za kriminologijo pa je pokazala, da je skoraj 80 odstotkov moških dejalo, da fizično ali psihično zlorabljajo dekle ali ženo. 78 odstotkov žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu primerov ni prijavilo – večina je dejala, da ne verjame, da bi se po prijavi kaj spremenilo.
Konservativna je tudi zakonodaja glede umetne prekinitve nosečnosti. Splav je zakonit le v primerih incesta, posilstva, tveganja za materino zdravje, če se bodoči starši ne morejo zakonito poročiti ali imajo hudo dedno bolezen. Tudi v teh primerih pa mora poročena ženska za prekinitev nosečnosti dobiti dovoljenje moža. Nezakoniti splav se kaznuje z enoletno zaporno kaznijo ali denarno kaznijo dobrih 1.500 evrov. Zdravstveno osebje, ki pomaga pri splavu, pa gre lahko v zapor za največ dve leti. Oktobra lani je več kot 235.000 podpisnikov spletne peticije zahtevalo uzakonitev splava.
V Južno Korejo je "pljusknil" tudi val gibanja #MeToo (Jaz tudi), ki se je začel v ZDA. Zaradi spolnega nadlegovanja je moralo odstopiti nekaj znanih politikov in gospodarstvenikov, predsednik Mun pa je v novem kabinetu obljubil tretjinsko zastopanost žensk – in obljubo tudi uresničil. Obljubil je tudi zaostritev zakonodaje o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, a tega še ni storil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje