Prvi spopadi so izbruhnili že v sredo zvečer, ko so se lokalni prebivalci z različnih strani mejne reke Isfara začeli obmetavati s kamenjem. Vzrok naj bi bil spor glede črpališča vode Golovnaja in rezervoarja na reki, ki si ga lastita obe strani.

Tadžikistan naj bi na območju črpališča začel nameščati nadzorne kamere, kirgiški obmejni organi pa so zahtevali zaustavitev del, kar je sprožilo spor tudi med lokalnim prebivalstvom.

Spopadi med civilisti so v četrtek prerasli v obstreljevanje varnostnih sil obeh držav. V spopade sta bili poleg varuhov meje vpleteni tudi obe vojski, kar je vzbudilo strahove pred stopnjevanjem v vojno, poroča Al Džazira.

Kirgizija je tadžikistanske sile obtožila, da so s topovi obstreljevali vodno zbirališče, kirgiške sile pa so v povračilu zajele tadžikistansko mejno nadzorno točko. Tadžikistan je medtem nasprotnike obtožil obstreljevanja mostu s topovi in granatami.

Ubitih več deset ljudi, evakuacija več kot 10.000 civilistov

V spopadih je umrlo več deset pripadnikov varnostnih sil. Kirgiška vlada poroča o skupno 31 mrtvih in 154 ranjenih na njihovi strani, na strani Tadžikistana je po navedbah spletne strani Asia Plus umrlo deset ljudi, 90 je bilo ranjenih, a vlada navedb ni potrdila.

Ubitih je bilo tudi šest civilistov, še več deset naj bi bilo ranjenih. Več kot 10.000 ljudi z obmejnega območja med Kirgizijo in Tadžikistanom so evakuirali, navaja Al Džazira.

V spopadih je bilo po navedbah Kirgizije poškodovanih več kot 20 domov, šola, osem trgovin in igralnica, poroča Al Džazira. Pojavljajo se tudi poročila, da so Tadžikistanci po evakuaciji zažgali več kirgiških domov.

Neimenovani vir je za Reuters povedal, da Biškek predvideva, da so bili spopadi pravzaprav poskus tadžikistanskega prisvajanja območja. Na območju spopadov med drugim teče cesta, ki povezuje osrednji Tadžikistan z eksklavo Vorukh.

Prekinitev ognja po več urah pogovorov

Oblasti obeh držav so proti večeru po več urah pogovorov sklenile prekinitev ognja in umaknile vojski z območja. Kirgiška policija je nekaj ur po prekinitvi sicer znova poročala o spopadih, je poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Meja med Kirgizijo, Tadžikistanom in Uzbekistanom je sicer zelo slabo označena, obmejni spori in manjši spopad pa so pogosti. Vse tri države si delijo dolino Fergana, meje pa izhajajo še iz časa razmejitve po razpadu Sovjetske zveze. Nedorečena je razmejitev več kot tretjine celotne meje med Kirgizijo in Tadžikistanom.

Uzbekistan in Rusija ponudila mediacijo

Uzbekistan je državama že ponudil posredovanje v konfliktu. Med spopadi je sicer v tadžikistanski prestolnici Dušanbe potekalo zasedanje Organizacije o kolektivni varnostni pogodbi (CSTO), vzhodne različice zavezništva Nato, v katerem so Rusija in več nekdanjih sovjetskih republik. Tudi Rusija se je na spopade odzvala s pozivom k umiritvi razmer in ponudbo za posredovanje. Tako Tadžikistan kot Kirgizija sicer gostita ruska vojaška oporišča in vzdržujeta tesne stike z Moskvo.

Državna vrha sta medtem vzpostavila stike za končanje napetosti. Danes sta po telefonu govorila kirgiški predsednik Sadir Žaparov in tadžikistanski kolega Emomali Rakhmon in se dogovorila za srečanje v drugi polovici maja. Neposredno pa sta se v Rusiji srečala premierja Ulukberk Maripov in Kokhir Rasulzoda.