Trojico je na smrt najprej obsodilo prvostopenjsko sodišče, nato je kazen čez nekaj mesecev potrdilo še višje sodišče. A v ponedeljek je indijsko vrhovno sodišče v nepričakovanem, šokantnem preobratu, moške obsodilo, češ da ni "tehtnih, prepričljivih in jasnih dokazov", da so zagrešili zločin.
Sodni senat, sestavljen iz treh sodnikov, je postavil pod vprašaj policijsko preiskavo, kritiziralo prvostopenjsko sodišče zaradi "očitnih lapsusov", sodnika pa označilo za "pasivneža".
Razsodba je razjarila starše žrtve, šokirala aktiviste in odvetnike, burno je tudi na družbenih omrežjih. "Tako je videti pravica v Indiji leta 2022," je zapisal eden od uporabnikov Twitterja, ob tem pa objavil fotografijo potrtega očeta umorjenega dekleta. Nekateri so primerjali odločitev vrhovnega sodišča z nedavnim odlokom vlade zvezne države Gudžarat, da izpusti iz zapora moške, obsojene na dosmrtno zaporno kazen za skupinsko posilstvo Bilkis Bano, noseče muslimanke, in umor njenih svojcev med verskimi nemiri leta 2002.
"Deset let smo čakali na pravico. Zaupali smo v sodstvo, verjeli, da bo vrhovno sodišče potrdilo smrtno kazen, morilci moje hčerke pa da bodo končno obešeni. A v nekaj minutah so bili ti upi ubiti," je povedal Anamikin oče za BBC.
Sodišče krivi tožilstvo
19-letnica je živela v Čhavli, na podeželskem območju na jugozahodu Delhija. Januarja leta 2012 je začela delati v klicnem centru v Gurgaonu, predmestju prestolnice, in je kot edina preživljala svojo družino. "Ravno je prejela svojo prvo plačo in je bila navdušena," je povedala aktivistka Jogita Bhajana, ki zadnjih osem let podpira družino v njenem boju za pravico.
9. februarja zvečer se je Anamika vračala domov iz službe s tremi prijatelji, ko so jo ugrabili moški v rdečem avtomobilu. Štiri dni pozneje so našli njeno delno zgorelo, grozljivo izmaličeno truplo z znaki mučenja, zločin pa je pretresel državo, v kateri sicer vsako leto prijavijo več 10.000 primerov posilstva.
Med sojenjem je tožilstvo navajalo, da je primer kristalno jasen, saj da so na prizorišču zločina našli denarnico enega od treh moških, osumljenci pa da so zločin priznali ter policijo privedli do trupla in oblačil žrtve. Vzorci DNK-ja iz krvi, sperme in las, najdenih v zaseženem vozilu, so potrdili, da so bili obtoženi in žrtev v omenjenem vozilu.
Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da so moški krivi, in jih dve leti pozneje obsodilo na smrtno kazen, višje sodišče, ki je kazen potrdilo, pa je trojico opisalo kot "plenilce". A ponedeljkova razsodba vrhovnega sodišča je postavila pod vprašaj dokaze tožilstva, ob tem pa so zapisali, da je mogoče, da so bili dokazi kompromitirani, prav tako so opozorili na nekatera neskladja v izjavah prič in na to, da so zasežene dokaze poslali forenzikom v analizo šele skoraj dva tedna pozneje.
Sodišče je sicer priznalo, da "če obtoženi grozljivega zločina ostajajo nekaznovani, bi lahko to povzročilo agonijo in frustracijo družbi, še posebej pa družini", a da tožilstvu preprosto "ni uspelo dokazati obtožb onkraj utemeljenega dvoma in nimamo druge alternative, kot da obtožene oprostimo, čeprav so bili vpleteni v grozljiv zločin".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje