Že v ponedeljek so v državi začasno zaprli šole v urbanih središčih, 22 milijonov prebivalcev pa pozvali, naj delajo od doma. Država je umaknila tudi žetone, ki jih je delila med ljudmi, ki so na bencinskih postajah čakali v vrsti tudi po štiri dni.
Šrilanka je tako ena prvih držav, ki se je odločila za drastični ukrep prepovedi prodaje goriva prebivalcem, "odkar je bila od 70. let naftna kriza, ki je imela posledice v ZDA in Evropi", je dejal za BBC Nathan Piper, vodja naftnega in plinskega razvojnega oddelka v Investecu. Po njegovih besedah je k poglobitvi krize pripomogel strm dvig cen nafte in omejene devizne rezerve.
"Družina je imela do zdaj tri obroke na dan, zdaj imamo le dva. Če se bo to nadaljevalo, bomo kmalu imeli le enega," je dejal za BBC obupani Šrilančan Tamil. "Prosijo nas, naj bomo potrpežljivi. Da nimajo dolarjev. A vlado sprašujem – kdo je odgovoren za vse to?" je še pojasnil Tamil in dodal, da je nastopil čas, da se vodenje države zaupa mlajšemu vodstvu.
Dela prost dan zaposlenim za pridelavo hrane
Prejšnji teden je v državo prispela delegacija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da bi se z oblastmi pogovorili o tri milijarde dolarjev vrednem dolgu države. Šrilanka se je sicer za pomoč že obrnila na Indijo in Kitajsko, da bi ji priskočili na pomoč pri uvozu nujnih surovin.
Novoizvoljeni premier Ranil Vikremesinge je dejal, da bi država v prihodnjih šestih mesecih potrebovala najmanj pet milijard dolarjev za osnovne dobrine, kot so: hrana, gorivo in gnojila.
Med ukrepi, ki jih je sicer sprejela država, je poziv kmetom k pridelavi več riža, zaposleni v javni upravi pa so dobili dodatni dela prost dan za pridelavo hrane.
Kje tiči razlog za nastalo krizo?
Vlada kot razlog za nastali položaj navaja epidemijo covida-19, ki je vplivala na turistični sektor, od katerega je država odvisna. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je kolaps gospodarstva posledica neustreznega upravljanja.
Devizne rezerve Šrilanke so se zmanjšale po tem, ko je država vrsto let več uvažala, kot je izvažala, in ustvarila velike dolgove pri Kitajski, pridobljene zaradi spornih infrastrukturnih projektov. Ko je na začetku leta 2021 pomanjkanje tuje valute v Šrilanki postalo resna težava, je vlada poskušala omejiti odliv s prepovedjo uvoza kemičnih gnojil in kmetom naročala, naj namesto tega uporabljajo lokalno pridelana organska gnojila, zaradi česar je nastal izpad pridelka. Šrilanka je morala svoje zaloge hrane uvažati iz tujine, kar pa je le še poslabšalo njeno pomanjkanje deviz.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje