60-letni profesor sociologije Čan Kin Man in 54-letni profesor prava Benny Tai sta bila obsojena na 16 mesecev zapora. Sodnik Johnny Čan je dejal, da jima je za dva meseca znižal kazen zaradi nekaznovanosti in pozitivnega značaja. Osem mesecev zapora pa sta zaradi spodbujanja kršenja javnega reda in miru dobila aktivist Raphael Vong in poslanec v zakonodajnem svetu Šiu Ka Čun.

75-letni baptistični pastor Ču Jiu Ming je bil obsojen na pogojno kazen 16 mesecev zapora zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Prav tako sta pogojno kazen dobila nekdanji predsednik demokratske stranke in nekdanji poslanec 63-letni Li Ving Tat in študentski voditelj Eason Čun, pri čemer je sodnik upošteval tudi njihovo starost, javno službo in nekaznovanost. Študentskemu vodji Tommyju Čeungu je sodnik dosodil 200 ur dela v splošno korist, saj je imel ob protestih zgolj 20 let. Vsi so trdili, da so bili protesti mišljeni kot mirna in nenasilna državljanska nepokorščina v korist družbe. Dodali so, da so z njimi hoteli doseči pozitiven demokratičen napredek.

Sodnik je v obrazložitvi sodbe navedel, da priznava pravico do državljanske nepokorščine in pravico do združevanja in svobode govora, a so dolgotrajne zapore cest javnosti povzročile nevšečnosti in trpljenje. Dodal je, da so v demokratični družbi potrebne nekatere omejitve svoboščin, poroča Reuters. Prav tako je dejal, da nihče ni pokazal obžalovanja zaradi svoje vloge pri vodenju protestov.

S protesti zahtevali politične reforme

Izrečene zaporne kazni so najstrožje do zdaj za kogar koli udeleženega v 79-dnevnih protestih. Čan, Tai in Čun so leta 2013 ustanovili prodemokratično gibanje in ljudi pozvali k protestom, s katerimi so od Pekinga zahtevali svobodne volitve v Hongkongu, kar je pozneje vodilo do "dežnikarske revolucije". Protestniki, ki so okupirali poslovno četrt Hongkonga, so za zaščito pred solzivcem uporabljali rumene dežnike, zaradi česar se je protestov prijelo ime "dežnikarska revolucija". Konec leta 2014 so za več kot dva meseca paralizirali več delov mesta.

Sorodna novica Hongkonško sodišče obsodilo obraze prodemokratičnega gibanja

Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi izpod britanske krone so tedaj izbruhnili, ker so se oblasti v Pekingu avgusta odločile, da ne bodo izpolnile obljube, da bodo v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking. Kitajska je namreč zelo občutljiva glede statusa Hongkonga in teženj k večji avtonomiji.

Nekdanja britanska kolonija je bila leta 1997 vrnjena Kitajski v sklopu dogovora "ena država, dva sistema", ki Hongkongu zagotavlja nekatere svoboščine, kot je avtonomija sodstva. Vendar kritiki svarijo, da Kitajska izteguje svoje kremplje po neodvisnosti Hongkonga. Po sporazumu z Veliko Britanijo se je Kitajska zavezala, da bo še 50 let spoštovala demokratične pravice prebivalcev Hongkonga.