Afganistan z 39 milijoni prebivalcev se tri mesece po prevzemu oblasti talibanov spoprijema s humanitarno krizo. Gospodarstvo razpada, vse več je revščine, pred zimo primanjkuje zalog hrane.

Afganistanski strokovnjaki so dejali, da bi pomoč pomagala, vendar ostajajo velika vprašanja pri izvedbi, vključno s tem, kako spraviti sredstva v Afganistan, ne da bi vpletene finančne institucije izpostavili sankcijam ZDA.

Ameriško ministrstvo za finance bankam zagotavlja, da transakcije v humanitarne namene niso predmet sankcij, vendar zaskrbljenost zaradi ameriških sankcij še naprej preprečuje prehod tudi osnovnih zalog, vključno s hrano in zdravili, poroča Reuters.

Prenos mora sicer odobriti še 31 donatorjev v skrbniški sklad za obnovo Afganistana (ARTF), ki se bodo sešli predvidoma v petek. V skladu je sicer skupno za 1,5 milijarde dolarjev sredstev, največji donator pa so prav ZDA.

Sredstva bodo večinoma namenjena zdravstvenemu sektorju, ne bodo pa pokrila plač za učitelje in druge vladne uslužbence. Strokovnjaki sicer svarijo, da bi več sto tisoč javnih delavcev, ki že mesece niso dobili plače, lahko zapustilo državo, ob tem pa bi se zrušil tudi sistem javnega izobraževanja, zdravstva in sociale, poroča Al Džazira.

ZN zbira 41 milijard dolarjev za krizna žarišča

Združeni narodi so medtem sporočili, da si bodo prizadevali zagotoviti 41 milijard dolarjev (36 milijard evrov) donacij za krizna žarišča. Na vrhu seznama je Afganistan, sledi Etiopija. ZN je sporočil, da lakota ogroža 45 milijonov ljudi v 43 državah, saj ekstremne vremenske razmere, ki jih povzročajo podnebne spremembe, krčijo zaloge hrane. Potrebe po financiranju so se povečale za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.