"Več kot bomo dosegli, močnejši bo pritisk Pekinga na nas. A Tajvan stoji v prvi obrambni vrsti boja za demokracijo. Ne moremo iti po poti, ki nam jo je tlakovala Kitajska, saj ta ne ponuja svobode, demokracije in suverenosti za naših 23 milijonov ljudi," je dejala Caj ob tajvanskem nacionalnem dnevu.

Poudarila je, da mora biti Tajvan sposoben, da se brani sam, zato bo otok krepil svojo obrambo. "Ne bomo delovali impulzivno, a ne sme biti nobenih iluzij, da se bomo Tajvanci uklonili pritisku. 72 let razvoja je spremenilo naš narod, a rdeča nit ostaja suverenost. Tajvan ni več viden kot azijska sirota, ampak kot otok odpora. Predanost naše vojske, da nas brani, in naše razumevanje, za kaj se borimo, se prenašata iz generacije v generacijo."

Pekingu je ponudila pogovore na enakopravni osnovi, kar pa kitajska oblast ves čas zavrača, saj ima Caj za separatistko, piše BBC.

Ši: Mirna združitev s Pekingom

Caj se je tako ostro odzvala na besede kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki je v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajsko dinastijo, v soboto poudaril, da je treba izvesti "ponovno združitev" s Tajvanom. To bi po njegovih besedah morali doseči mirno."Domoljubi na obeh straneh Tajvanske ožine bi morali stopiti na pravo stran zgodovine in se združiti v prizadevanjih za popolno ponovno združitev Kitajske in preroditev kitajskega naroda," je dejal Ši. "Tisti, ki pozabijo svojo dediščino, izdajo svojo domovino in želijo razdeliti državo, ne bodo končali dobro," je dodal. Ob tem je Ši posvaril pred vmešavanjem tujih sil: "Vprašanje Tajvana je izključno kitajska notranja zadeva."

Najbolj napeto v zadnjih 40 letih

Vojaške napetosti med Tajvanom in Kitajsko so na najvišji ravni v zadnjih štirih desetletjih, potem ko je v preteklih dneh v območje tajvanske zračne obrambe vdrlo rekordno število, okoli 150 kitajskih bojnih letal. Velika Britanija je sicer prejšnji teden skozi Tajvansko ožino poslala svojo bojno ladjo, Tajvan pa je kljub opozorilom iz Kitajske obiskala francoska delegacija. Viri iz ZDA so poleg tega ta teden priznali, da ameriške specialne sile že mesece urijo tajvanske vojake.

Kitajska samostojnosti Tajvana ne priznava in otok obravnava kot svoje ozemlje. V skladu s politiko "ene Kitajske" grozi tudi, da si bodo nadzor nad tem ozemljem ponovno povrnili tudi s silo, če bo treba. Tajvan ima svojo ustavo, demokratično izvoljene voditelje in okoli 300.000-glavo vojsko. Njegovo samostojnost sicer priznava le peščica držav.