Sporočilna aplikacija Signal, ki ne hrani podatkov o uporabnikih, od uveljavitve zakona v Hongkongu postaja vse bolj priljubljena. Foto: Reuters
Sporočilna aplikacija Signal, ki ne hrani podatkov o uporabnikih, od uveljavitve zakona v Hongkongu postaja vse bolj priljubljena. Foto: Reuters

Iz ameriškega tehnološkega velikana Facebook so sporočili, da bodo odločitev znova ocenili po posvetovanjih s strokovnjaki za človekove pravice o zakonu: "Verjamemo, da je svoboda izražanja temeljna človekova pravica in podpiramo pravico ljudi do izražanja brez skrbi za svojo varnost ali druge posledice."

Oblasti pričakujejo pokorščino tudi na spletu

Tiktok, ki ima v Hongkongu 150.000 uporabnikov, je sporočil, da bo svojo priljubljeno platformo za deljenje videoposnetkov umaknil iz hongkonških trgovin z aplikacijami. Po novem zakonu naj namreč Tiktok ne bi mogel zavrniti deljenja podatkov uporabnikov z vlado. Kot kažejo objavljene podrobnosti, zakon namreč vladi omogoča, da od ponudnikov zahteva identifikacijske podatke ali pomoč pri dešifriranju.

V ponedeljek zvečer so v javnost prišle nove podrobnosti o zakonu v dokumentu na 116 straneh, ki kaže, da oblasti pričakujejo pokorščino tudi na spletu. Policija ima pravico s spleta odstraniti informacije, ki kršijo zakon. Spletnim podjetjem in ponudnikom lahko odredijo umik informacij, zasežejo jim lahko tudi opremo. Vodilne v podjetjih lahko kaznujejo z denarnimi kaznimi in zaporom do enega leta, če zahtevam ne ugodijo.

Umik iz Hongkonga je napovedala priljubljena platforma Tiktok. Foto: Reuters
Umik iz Hongkonga je napovedala priljubljena platforma Tiktok. Foto: Reuters

Iz novih podrobnosti je tudi razvidno, da je policija z novim zakonom dobila nova široka pooblastila. Med drugim lahko zaseže elektronske naprave in vstopi v prostore brez naloga, zamrzne premoženje ter omeji gibanje posameznikov. Zakon, ki v nekdanji britanski koloniji velja teden dni, med drugim prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami. Kitajski varnostni agenti so z njim prvič uradno dobili pravico, da delujejo na območju Hongkonga, pri čemer jih ne zavezujejo tamkajšnji zakoni. V skladu z njim ima Kitajska pristojnost nad zelo resnimi kršitvami, za katere je predvidena celo dosmrtna zaporna kazen.

Izguba svoboščin?

V skladu z zakonom je hongkonška vlada oblikovala komisijo za nacionalno varnost v Hongkongu, ki jo vodi voditeljica Hongkonga Carrie Lam, ki je na novinarski konferenci povedala, da bo komisija za zaščito nacionalne varnosti delovala v tajnosti. Na zaskrbljenost novinarjev zaradi nejasnosti v zakonu glede kršitev medijev in tega, ali bodo lahko še naprej poročali o vsem, pa jim ni odgovorila. Dejala je, da ni ona tista, ki jim lahko zagotovi, kaj lahko delajo.

Hongkong je leta 1997 postal del Kitajske v skladu z načelom "ena država, dva sistema" in dogovorom, ki naj bi določene svoboščine njegovih prebivalcev ščitil vsaj 50 let. Po ocenah kritikov in Zahoda bo novi zakon pomenil izgubo svoboščin Hongkonžanov.