Indijski kriminalistični urad je sporočil, da bodo tovrstne kamere uporabljali zato, da bi "modernizirali policijo, zbirali informacije, identificirali zločince in preverjali". Policija naj bi tehnologijo uporabljala tudi za iskanje pogrešanih otrok, poroča Al Džazira.
Tehnologijo prepoznavanja obrazov so začeli julija uporabljati na nekaj indijskih letališčih, policija v New Delhiju pa je lani sporočila, da so v samo nekaj dneh preizkušanja tehnologije identificirali skoraj 3.000 pogrešanih otrok.
Tehnološki portal Comparitech, ki indijsko glavno mesto uvršča med najbolj nadzorovana mesta na svetu, poroča, da so odkrili "le malo povezav med številom nadzornih kamer in zločini oziroma varnostjo".
Ob tem se je tehnologija izkazala za netočno pri identifikaciji žensk s temnejšo poltjo, pripadnikov etničnih manjšin in transspolnih ljudi, zato so ti večkrat žrtve zlorab. Kot je dejala Viduši Marda, odvetnica in raziskovalka umetne inteligence pri britanski organizaciji za človekove pravice Article 19, "ponuja uporaba tehnologije prepoznavanja obrazov privid tehnološke objektivnosti, ne da bi izpolnila obljube, in institucionalizira sistemsko diskriminacijo".
Oblasti vztrajajo: Tehnologija je potrebna
Indijske oblasti medtem vztrajajo, da je ta tehnologija potrebna za krepitev močno kadrovsko podhranjene policije. Na skoraj 100.000 prebivalcev je v Indiji namreč 144 policistov, kar je eno najnižjih razmerij na svetu, kažejo podatki ZN-a.
Vlada bo pogodbo o uvedbi sistema, ki bo med večjimi tovrstnimi na svetu, sklenila v petek.
Kot še poroča Al Džazira, pa je malo znanega o tem, kje bodo kamere nameščene, za kaj se bodo uporabljali z njimi zbrani podatki in kako bo njihova hramba regulirana, je dejal Apar Gupta, izvršni direktor neprofitne Fundacije za svobodni splet.
"Gre za sistem množičnega nadzora, ki zbira podatke na javnih mestih brez izrecnega razloga," je opozoril Gupta, ki je dodal, da bi lahko brez zakonodaje o varstvu podatkov in okvira za elektronski nadzor tehnologija vodila v večji družbeni nadzor.
Največ nadzora na Kitajskem, vse več tudi v Evropi
Vse več držav po svetu se odloča za uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov, pri čemer prednjači Kitajska. Tudi evropske države v imenu varnosti vse pogosteje posegajo po tej metodi nadzora, čeprav splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) na območju Evropske unije prepoveduje zbiranje biometričnih podatkov brez privoljenja.
Združeno kraljestvo ob policijski uporabi tehnologije trdi, da pridobljene biometrične podatke sproti izbrišejo. V Franciji in Nemčiji uvedbo nadzora zagovarjajo kot eksperiment, pri katerem so pridobili dovoljenje prostovoljcev. Na drugi strani so pristojni organi na podlagi GDPR-ja kaznovali srednjo šolo na Švedskem, pri čemer gre za prvo znano kazen zaradi uporabe tehnologije.
Nadzor s prepoznavanjem obraza ponekod tudi prepovedujejo, denimo v San Franciscu v Kaliforniji, od koder sicer prihaja eden največjih ponudnikov tehnologije Cisco.
Huawei, prav tako eden izmed največjih ponudnikov, pa je svojo tehnologijo namestil na ulice Beograda. Srbija kot nečlanica EU-ja ni podvržena uredbi o varstvu osebnih podatkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje