Talibani so Hakanija označili za "vzornega bojevnika" in "eno najpomembnejših džihadističnih osebnosti te dobe". "Čeprav je njegova ekscelenca fizično odšla, njegova ideologija in metodologija ostajata še naprej," so dodali. Kdaj točno je umrl in katero bolezen je imel, ni znano. Zadnja leta so se pogosto pojavljala ugibanja o njegovi smrti. Kot poroča BBC, so leta 2015 viri blizu mreže sporočili, da naj bi njihov voditelj umrl leto pred tem, kar pa ni bilo nikoli potrjeno.

Potem ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu leta 1996, je bil ena njihovih najpomembnejših oseb. V času talibanskega režima je bil minister za meje, mrežo Hakani pa je vodil do padca talibanov leta 2001. Vodenje mreže je za njim prevzel njegov sin Siradžudin Hakani, ki je zdaj tudi namestnik vodje afganistanskih talibanov.

Pri napadih uporabljal inovativne tehnike
Džalaludin je imel tesne vezi tudi z Al Kaido. Njegova skupina je postala znana po dobro organiziranih in kompleksnih napadih na cilje afganistanske in ameriške vojske kot tudi na sile Nata in civilne tarče. Mreža Hakani, ki naj bi domnevno večinoma delovala iz Pakistana, je med drugim odgovorna za eksplozijo tovornjaka v Kabulu leta 2017, ko je bilo ubitih 150 ljudi. Ostaja med najmočnejšimi militantnimi skupinami v Afganistanu. Kot piše Al Džazira, je pri načrtovanju napadov uporabljal inovativne tehnike, talibani pa so ga videli kot junaka.

Mrežo Hakani je ustanovil v 70. letih prejšnjega stoletja. V 80. letih se je kot poveljnik mudžahidov s pomočjo ZDA in Pakistana boril proti sovjetski okupaciji. Bil je znan po organiziranosti in pogumu, zaradi česar je vzbudil pozornost ameriške obveščevalne službe Cia. Ker je govoril tekoče arabsko, je navezal tesne stike z arabskimi džihadisti, med drugim z Osamo bin Ladnom, ki je med vojno prišel v Afganistan, poroča STA.