Veysel Akcay, ki v Mongoliji živi že 24 let, je povezan z mrežo v ZDA delujočega muslimanskega klerika Fethullaha Gülena, ki je velik trn v peti turškim oblastem. Za Ankaro je glavni načrtovalec spodletelega vojaškega udara leta 2016. Po navedbah Ackayevih prijateljev so ga petek zjutraj ugrabili pred njegovim stanovanjem v Ulan Batorju in ga od tam odpeljali na letališče. Po posredovanju mongolskih oblasti so letalo prizemljili, potem pa je, brez Ackaya, vzletelo ob 9.15 po krajevnem času.

Akcayevi podporniki so odgovornost za ugrabitev pripisali turškim oblastem. Stockholmski center za svobodo je na svoji spletni strani zapisal, da naj bi Akcaya ugrabili pripadniki turške zloglasne obveščevalne organizacije (MIT), na letališču pa naj bi že čakalo zasebno letalo, ki naj bi učitelja, sicer enega redkih Turkov, ki je prejel mongolsko medaljo prijateljstva, odpeljalo v Turčijo. Letalo se je po posredovanju mongolskih oblasti pozneje prazno vrnilo v Turčijo, učitelja pa so mongolske oblasti odpeljale na policijo, kjer je podal izjavo, potem pa so ga izpustili.

Turčija zanika vsakršno vpletenost
Turško veleposlaništvo in veleposlanik sta zanikala vsakršno vpletenost v dogajanje, je v izjavi sporočilo mongolsko zunanje ministrstvo. Mongolske oblasti so sporočile, da nimajo posebnih podatkov o ugrabitvi, so pa uvedle preiskavo. Namestnik mongolskega zunanjega ministra Battsetsega Batmunkh je dejal, da če so obtožbe o ugrabitvi resnične, "potem gre za nesprejemljivo kršenje mongolske suverenosti in neodvisnosti in bo Mongolija zoper to ostro protestirala". Batmunkh je to sporočil po srečanju z diplomatom s turškega veleposlaništva.

Akcay je trenutno vodja ustanove Empathy Worldwide Educational Institution, ki upravlja turško-mongolske šole, ki jih je pred 25 leti ustanovilo Gülenovo gibanje. Turčija od leta 2016 sicer poziva Mongolijo, naj jih zapre.

Aktivisti za človekove pravice so posvarili, da bi bila kakršna koli vpletenost mongolskih oblasti v Akcayevo ugrabitev neposredna kršitev zakonov, ki prepovedujejo mučenje, ugrabitev in druge zločine, povezane s kršitvijo človekovih pravic. "Če bi bila Mongolija res vpletena v ugrabitev, potem bi bila to državna sramota," je dogajanje komentiral vodja izpostave Amnesty International v Mongoliji Bolorsaikhan Badamsambuu.