Hkrati pa je opozorila, da se druge države nimajo pravice vmešavati v notranje zadeve Hongkonga.

Predlog zakona, ki ga snuje Kitajska, med drugim prepoveduje izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor, a njegovi kritiki menijo, da bo omejil svoboščine, ki jih Hongkongu zagotavlja t. i. Temeljni zakon (angl. Basic Law). Hongkong je bil 150 let britanska kolonija, nato pa je bil leta 1997 vrnjen Kitajski, a je – z izjemo zunanjih in obrambnih zadev – ohranil precej avtonomije. Med drugim sta zagotovljeni tudi pravici do zbiranja, svobode govora in protestov, kar na celinski Kitajski ni dovoljeno, navaja BBC.

Carrie Lam: Pravice in svoboščine niso absolutne
Pretekli konec tedna je predlog kitajskega zakona na ulice Hongkonga spravil na tisoče protestnikov, ki jih je policija ponekod razgnala s solzivcem. Zakon bo kitajski ljudski kongres verjetno potrdil še ta teden, nato pa bi bil lahko uveljavljen do konca junija. Lamova je v torek prvič komentirala predlog zakona. "Usmerjen bo proti peščici ljudi, ki so vpleteni v teroristične ali prevratniške dejavnosti. Temeljne svoboščine in vrednote bo Hongkong ohranil," je med drugim zatrdila Lamova, a dodala, da "pravice in svoboščine niso absolutne".

Hongkong so v preteklem letu pretresali protesti, med katerimi so se tudi okrepili zagovorniki neodvisnosti območja. Analitiki v zakonodajnih namerah Pekinga vidijo težnje, da bi Kitajska urejala notranje zadeve, zatrla zagovornike avtonomije in morebitne neodvisnosti Hongkonga.