Zmanjšanje vojaške prisotnosti je bil eden izmed pogojev za zgodovinski sporazum med ZDA in talibani, ki so ga podpisali 29. februarja. Afganistanska vlada ni podpisnica sporazuma, a naj bi se začela pogajati s talibani.

Afganistanski predsednik Ašraf Gani, ki je v ponedeljek začel svoj drugi mandat, je sprva zavrnil izpustitev talibanskih zapornikov kot pogoj za pogajanja, po poročilih pa naj bi ta teden vendarle izdal odlok za izpustitev vsaj 1000 talibanov, poroča BBC.

Dogovor med ZDA in talibani se je prejšnji teden zdel na trhlih nogah, ko so ameriške sile izvedle zračni napad v odziv na talibanski napad na afganistanske sile v provinci Helmand. Talibani so nato v ponedeljek pozvali k zmanjšanju napetosti.

Ameriški polkovnik Sonny Leggett, tiskovni predstavnik ameriških sil v Afganistanu, je dejal, da bodo ZDA kljub umiku v tej državi ohranile vojaško moč za dosego njihovih ciljev.

Če se bodo talibani držali dogovorjenega, naj bi ZDA in njene zaveznice v Natu svoje sile iz Afganistana umaknile v 14 mesecih. Talibani so se zavezali, da ne bodo izvajali napadov in ne bodo dopuščali terorističnim skupinam, kot je Al Kaida, da delujejo na ozemljih pod njihovim nadzorom.

ZDA so napadle Afganistan po septembrskih napadih leta 2001, ki jih je izvedla Al Kaida, ki je imela takrat oporišče v Afganistanu. Čeprav so talibane vrgli z oblasti, ta skupina nadzira več kot dve tretjini države.

Politična nestabilnost v državi

V Afganistanu vlada politična nestabilnost tudi zaradi boja med rivaloma Ašrafom Ganijem in Abdulahom Abdulahom, ki ogroža možnost pogajanj med oblastmi in talibani.

V ponedeljek so izvedli vzporedni prisegi, saj tako Gani kot Abdulah trdita, da sta zmagala na lanskih predsedniških volitvah. Volilna komisija sicer pravi, da je septembra tesno večino osvojil dosedanji predsednik Gani, Abdulah pa se sklicuje na goljufije.

Ameriška vlada je izrazila nasprotovanje "poskusom vzpostaviti vzporedno vlado", s čimer naj bi podprla Ganija.