To je bila zadnja možnost za spremembo obsodb, je dejal zagovornik obsojenih. Omenjena trinajsterica je del 20 opozicijskih voditeljev in aktivistov, ki jih je že leta 2011 posebno vojaško sodišče obsodilo zaradi načrtovanja rušenja vlade.

Osem jih je bilo obsojenih na dosmrtne kazni. Med njimi je po poročanju BBC-ja tudi Abdulhadi Al Khavaja, ki je lani 110 dni gladovno stavkal v protest njegovemu pridržanju.

Vsem dvajsetim je bila pritožba na civilnem sodišču zavrnjena že lanskega septembra. Kazni so bile zdaj dokončno potrjene vsem dvajsetim obsojencem, čeprav se je pritožilo le omenjenih 13. Preostalim sedmim se je sodilo v odsotnosti, saj so zunaj države ali pa so na begu. Nihče od trinajsterice ni bil na sodišču, da bi spremljal odločitev.

"Obsodba je dokončna, ni več možnosti za pritožbe, to je zadnja faza procesa," je za Reuters dejal zagovornik obsojenih Mohamed Al Jiši. Edina možnost za obsojence je zdaj zgolj kraljeva pomilostitev, kar pa naj se ne bi zgodilo.

"Politična razsodba" zmaga jastrebov
Bahrajnski ekonomist in nekdanji politik Jasim Husain je za BBC dejal, da razsodba prizivnega sodišča predstavlja "še eno zamujeno priložnost", da bi zopet zagnali zastali spravni dialog. "Ta razsodba ima politične razloge. Pričakovali smo vsaj znižanje kazni," je dejal. Husain je še dejal, da so jastrebi v vladi vplivali na odločitev sodišča.

Organizacije za varstvo človekovih pravic so obsodile kazni, saj, kot pravijo, ni bilo dokazov, da so bili aktivisti med protesti nasilni ali da so pozivali k nasilju. Njihovo pridržanje in sojenje sta tako po mnenju teh organizacij kršili mednarodno pravo.

BBC-jev dopisnik iz Bahrajna Frank Gardner je dejal, da je razsodba čista zmaga trde struje znotraj vlade in vladajoče družine, ki pozive k spremembi režima označuje za neopravičljiv zločin.

Upor že skoraj dve leti
Bahrajn pretresajo nemiri že od februarja 2011, ko so se začele prodemokratične demonstracije. Takrat so protestniki zavzeli znano točko v prestolnici Manami, kjer so zahtevali več pravic in konec diskriminiranja večinske šiitske muslimanske skupnosti kraljeve sunitske družine.

Čez en mesec so jih represivne sile od tam pregnale, potem ko je kralj razglasil izredne razmere in z namenom zatrtja upora omogočil vstop vojaških enot sosednjih sunitskih držav v Bahrajn. Oblasti so celo porušile znameniti spomenik, pod katerim so se protestniki zbirali.

Od februarja 2011 je bilo ubitih najmanj 60 ljudi, med njimi tudi nekaj policistov, več sto pa jih je bilo ranjenih. Na tisoče ljudi je bilo zaprtih.