Okello T. Chatrie je v ponedeljek, 20. maja 2019, v popoldanskih urah vstopil v prostore banke Call Federal Credit Union v mestu Midlothian v zvezni državi Virginija. S pištolo je zagrozil zaposlenemu, ki je izpolnil njegove zahteve in mu predal gotovino. Bančni ropar je nato stekel iz banke.

Policija virginijskega okrožja Chesterfield je v sodelovanju z enoto FBI-ja za nasilne zločine 22-letnika aretirala 13. avgusta. Ameriško tožilstvo ga je septembra 2019 obtožilo bančnega ropa v vrednosti 195.000 dolarjev, za kar mu grozi najmanj deset let zapora oz. dosmrtna ječa.

Odvetniki Okella T. Chatrieja zahtevajo njegovo oprostitev. A ne zato, ker osumljenec bančnega ropa ni izvedel, temveč zaradi domnevno spornega načina pridobivanja dokazov.

Policija je pri iskanju osumljenca uporabila metodo "povratnega naloga", znanega tudi kot Geofence Warrant, kar bi v slovenščino lahko prevajali kot geolokacijski nalog. Policija se pri tem obrne na Google, da ji preda podatke o lokacijah vseh mobilnih telefonov na nekem območju in v nekem časovnem obdobju.

Nasprotniki uporabe geolokacijskega naloga trdijo, da je v nasprotju s četrtim amandmajem ameriške ustave, saj le-ta ščiti ljudi pred neutemeljenimi preiskavami in aretacijami, ki bi jih lahko izvajali vladni organi.

Ta metoda namreč zajame vse ljudi, ki so bili v trenutku domnevnega zločina na zadevnem območju, s čimer se lahko med osumljenci znajdejo tudi popolnoma nedolžni mimoidoči, ki jih "tradicionalna" policijska preiskava sploh ne bi zajela.

Kako poteka preiskava z geolokacijskim nalogom

V primeru Okella T. Chatrieja je policija zaprosila za geolokacijski nalog, ker so varnostne kamere v oropani banki pokazale, da je osumljenec pred vstopom v roki držal mobilni telefon, poroča Wall Street Journal. Približno mesec dni po ropu je sodišče v Virginiji nalog odobrilo.

V prvem koraku je policija od Googla zahtevala anonimizirane podatke vseh "Googlovih računov, povezanih z napravami" na območju v premeru 150 metrov okoli banke ter v časovnem obdobju pol ure pred ropom in pol ure po ropu.

Google je dva tedna po odobrenem geolokacijskem nalogu policiji predal anonimizirane podatke 19 uporabnikov mobilnih telefonov, ki so ustrezali iskalnim zahtevam.

V naslednjem koraku je policija skrčila seznam osumljencev na devet, nato pa zahtevala zgodovino lokacij mobilnih naprav še za dodatne pol ure (skupaj torej eno uro) pred ropom in dodatne pol ure po ropu. Tako so izluščili glavnega osumljenca – osebo, ki se je ustavila v banki in se nato odpravila domov, potek preiskave opisuje blog pravnega inštituta Lawfare.

Njegovo (domnevno) ime in druge osebne podatke so pridobili prek naslova (domnevnega) bivališča ter osumljenca preverili tudi v drugih bazah podatkov. V zadnjem koraku je policija od Googla zahtevala razkritje osebnih podatkov glavnega osumljenca in še dveh uporabnikov. Ime glavnega osumljenca se je ujemalo z njegovim elektronskim naslovom ter uporabniškim imenom na Googlu.

Okella T. Chatrieja so na podlagi zbranih podatkov 17. septembra obtožili oboroženega ropa, osumljenec pa se je izrekel za nedolžnega.

Kaj pravijo zagovorniki in nasprotniki geolokacijskega naloga

Pravnica Jody Westby je za ABA Journal – revijo združenja ameriških odvetnikov – metodo geolokacijskega naloga opisala kot "metanje ribiške mreže v ocean in pregledovanje vsake ribe, ki se pojavi".

Obramba Okella T. Chatrieja zahteva izločitev vseh dokazov, pridobljenih na osnovi geolokacijskega naloga. Nalog je po njihovem mnenju neustaven, saj je zajel "vsakega uporabnika Googla, ki je bil v času prometne konice v bližini banke v predmestju Richmonda".

"To je digitalni ekvivalent preiskovanju vsakega doma v soseski, kjer je bil prijavljen vlom, ali preiskovanju torbe vsakega človeka, ki se sprehaja po Broadwayu, zaradi tatvine na Times Squaru," so zapisali v pritožbi.

Tožilstvo odgovarja, da je Chatrie sam dovolil zapisovanje lokacije na svoji napravi ter da se je policija izognila zbiranju osebnih podatkov ljudi, ki niso povezani z ropom. Nalog je po njihovih navedbah imel "ozko omejeno lokacijo, datum in uro", s čimer je zadostil potrebi po partikularnosti opisa območja preiskave, ki jo zahteva četrti amandma.

Google leta 2019 prejel 180 nalogov na teden

Googlovi odvetniki se medtem niso opredelili do uporabe geolokacijskega naloga v primeru ZDA proti Chatrieju, vendar so na sodni obravnavi uporabo geolokacijskega naloga na splošno označili kot "pomemben poseg v zasebnost", hkrati pa poudarili možnost netočnih podatkov, poroča Wall Street Journal.

Googlov direktor za področje kazenskih pregonov in informacijsko varnost Richard Salgado je za Wall Street Journal sporočil, da podjetje "močno varuje zasebnost uporabnikov, hkrati pa podpira pomembno delo organov pregona".

Prvi geolokacijski nalog je policija uporabila leta 2016. Google – uradno edino podjetje, ki sodeluje s policijo pri geolokacijskih nalogih – odtlej poroča o ogromnem porastu teh nalogov. Med letoma 2017 in 2018 se je njihovo število povečalo za 1500 odstotkov, med letoma 2018 in 2019 pa še za nadaljnjih 500 odstotkov, je Google razkril v izjavi, a natančne številke ni sporočil.

Uslužbenec pri Googlu je ob koncu leta 2019 za New York Times povedal, da prejmejo okoli 180 tovrstnih zahtevkov vsak teden.

Facebook (uradno) nasprotuje geolokacijskim nalogom

Policija lahko z geolokacijskim nalogom zahteva informacije o lokacijah uporabnikov tudi od drugih digitalnih platform in aplikacij. Wall Street Journal je zbral odzive nekaterih izmed njih. Facebook prejema tovrstne naloge, vendar jih ne izpolnjuje, saj družbeno omrežje lokacijo spremlja "manj natančno kot prozivajalci telefonov". Aplikacija za deljenje prevozov Lyft bi ugodila zahtevi, "če ne bi zadevala vseh uporabnikov na velikem območju". Aplikacija za spremljanje telesne dejavnosti Garmin pa se je izrekla proti uporabi.

Pomisleki glede zasebnosti, koristi pri razreševanju zločinov

Zagovorniki človekovih pravic trdijo, da je uporaba geolokacijskih nalogov neustavna in tudi nevarna. "Nepotreben nadzor vodi do večjega števila policijskih legitimacij, neupravičenih aretacij, lažnih obtožb in policijskega nasilja," je za ABA Journal ocenil Albert Fox Cahn, direktor projekta Nadzor nad tehnologijo nadzora (Surveillance Technology Oversight Project).

Nekateri poudarjajo, da geolokacijski nalogi policiji dajejo tudi vpogled v zasebnost ljudi, saj lahko vidi, kje se zadržujejo in ali so bili pri zdravniku. "Tehnologija ne razlikuje med zunanjimi in notranjimi prostori. Locirala bo tudi uporabnike v ustavno zaščitenih prostorih," je ocenil pravni svetovalec Michael Price.

Okrožna državna tožilka newyorškega okrožja Monroe Sandra Doorley medtem brani geolokacijske naloge, saj so se "izkazali za koristne pri razreševanju zločinov, kot so vlomi, požigi in spolni napadi".

Tehnološki portal One Zero navaja, da so geolokacijski nalogi pomagali razrešiti primer umora v okrožju Cobb v državi Georgia, identificirati osumljence v napadu na domovanje v kraju Eden Prairie v Minnesoti, razrešiti smrtonosni strelski spopad v Raleighu v Severni Karolini ter primer bombnih napadov v Austinu v Teksasu.

Orodje za sledenje protestnikom?

Prav v zvezni državi New York je skupina senatorjev aprila lani – v času protestov proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi po smrti/uboju/umoru Georgea Floyda – predlagala zakonodajo, s katero bi popolnoma prepovedali uporabo geolokacijskih nalogov. Podporo jim je izrazil tudi Facebook. "Preprosto si je zamisliti, kako bi te povratne naloge lahko uporabili s ciljem izslediti protestnike," je dejal eden izmed avtorjev Dan Quart. Obravnavo zakonodaje je nato ustavila pandemija covida-19.

Sojenje v primeru ZDA proti Chatrieju se še ne bliža, vendar bo razsodba pomembna za prihodnost policijske uporabe geolokacijskega naloga. "Razsodba bo zelo pomembna izjava o tem, kako uporabiti stare zaščite, zagotovljene v četrtem amandmaju, v popolnoma novem in edinstveno skrb vzbujajočem kontekstu," je ocenil Nathan Freed Wessler iz ameriške neprofitne organizacije za državljanske svoboščine ACLU.